Celjani pretekli krotko Gorenje

Celjski rokometaši, branilci naslova, so zelo prepričljivo, morda celo bolj od pričakovanj, dosegli prvo zmago v finalu državnega prvenstva. V Zlatorogu so s 35:25 (19:11) premagali utrujeno Gorenje. V torek sledi povratna tekma v Velenju, kjer se lahko pivovarji z morebitno zmago le še bolj približajo svoji 19. zvezdici.

Utrujeni oboji, Velenjčani vsekakor bolj

"Danes je odločila naša bojevitost v obrambi. V napadu smo igrali po dogovoru, disciplinirano. Naš trener goji hitro igro, od tega ne odstopamo, čeprav je sezona že dolga in se čuti utrujenost. Tekme do konca bomo že zdržali, finale je le finale," je po srečanju povedal Blaž Janc, ki je bil ob štirih golih nezgrešljiv.

"Vzrokov za poraz je veliko. Nismo bili na ravni derbija. Že v prvem polčasu smo igrali preslabo, nobenemu igralcu ni šlo. Žoge, ki bi jih morali dobivati, so se odbijale v roke Celjanov. A jutri je nov dan, v torek pa nova tekma," bo slabo predstavo moral čim prej pozabiti Gregor Cvijič, trener Gorenja. Veliko dela bo imel v psihološkem smislu, res pa je, da bo na vsaki naslednji tekmi velenjska utrujenost še bolj opazna, pri Celjanih pa se to verjetno ne bo tako poznalo.

Obramba 5-1, v napadu iskali ''pivota''

Branko Tamše se je taktično modro pripravil na velenjsko igro, za kar je imel zaradi evropskih obveznosti Gorenja in njegove podaljšane polfinalne serije z Mariborom tudi bistveno več časa kot njegov kolega Gregor Cvijič. To je odlično unovčil in ne da bi se enkrat znašel v zaostanku, premagal Gorenje, proti kateremu ne pozna poraza, odkar je decembra 2013 sedel na celjsko klop.

Taktika pivovarjev je bila jasna. Že tako ali tako težijo k hitri igri, zdaj pa so si ob obrambi 5-1 na čelu z Luko Žvižejem še posebej želeli prehiteti izmučene Velenjčane, za katere je bila to peta tekma v desetih dneh. Protinapadi, polprotinapadi in hitri centri so bili tako novi in novi žeblji v velenjsko krsto. Na postavljeno obrambo pa so žoge trumoma romale na črto.

Mučenje za večino golov

Velenjčani so delovali povsem nemočno. Njihova obramba je bila porozna, vsekakor niti približno po Cvijičevih željah. Zato so tudi redko razvili protinapad. Staš Skube je bil odrezan, drugi pa so se zelo mučili za večino golov. Nekaj siceršnjih rezervistov je dobilo priložnost, na drugi strani pa je pri Celju v zadnjih petih minutah igrala postava, ki je bila več kot polovično mladinska.

Celjska prednost se je že v prvem polčasu povzpela na devet golov, v drugem pa se je zvišala še za tri. Tamše, ki je imel dejansko zelo razpoložene posameznike, je ob tako ugodnem rezultatu lahko nekatere ključne igralce odpočil, pogojno zapisano drugokategornikom pa je ponudil igralno prakso. Pri Velenjčanih se je na koncu razigral Kristian Bečiri, Janez Gams pa je dosegel dva gola z dvema igralcema manj, a to je bil bob ob steno v zadnjih desetih minutah, ko je bila prednost že davno neulovljiva.

Pravzaprav so lahko Velenjčani srečni, da so se v Šaleško dolino vrnili le z desetimi goli minusa. A že v torek je nova tekma, v Rdeči dvorani pa Gorenje gotovo ne bo tako krotko.