Nedelja, 14. 8. 2016, 19.53
7 let, 1 mesec
Robert Renner
Slovenec, ki sanja o skoku prek 6 metrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
Bronasti skakalec ob palici z zadnjega evropskega prvenstva Robert Renner razočaran zapušča Rio de Janeiro, kjer se mu debitantski olimpijski nastop ni posrečil. Vseeno ne skriva visokih atletskih ambicij.
Preskočenih 545 centimetrov in končno 22. mesto na olimpijskih igrah je občutno manj, kot je pred prihodom v Rio de Janeiro pričakoval 22-letni Celjan Robert Renner, sicer bronasti z letošnjega evropskega prvenstva. Vseeno poudarja, da njegova glavna olimpijska leta šele prihajajo.
Robert Renner: predstavnik novega rodu slovenske atletike
Olimpijske igre so se za vas hitro končale …
Razočaran sem. Višina 560 centimetrov za finale ni prav strašljiva. Letos sem jo že preskočil. Imel sem nekaj težav z žuljem na roki, a to ni razlog za neuspeh.
Cilj je bil finale?
Seveda. Meril sem na finale. V finalu pa se vedno lahko zgodi marsikaj.
Kakšno višino "imate" v rokah?
Nehvaležno vprašanje. A menim, da bi ob izkoristku dobrega upogiba palice lahko preskočil državni rekord (570 cm, op. p.).
Kaj se je v vašem življenju spremenilo po osvojeni bronasti kolajni na evropskem prvenstvu?
V Amsterdamu sem z bronasto kolajno prišel do svojega dozdajšnjega športnega vrha. Prav gotovo so se ob tem povečali tudi rezultatski apetiti. A prav drastičnih sprememb kolajna v moje življenje ni prinesla. To je bila potrditev dobrega dela, ki pa ga bo treba nadgrajevati. V življenju se ne gre prezgodaj zadovoljiti.
Vsaj enkrat v življenju želi preskočiti 6 metrov.
Kje se vidite čez štiri leta?
Olimpijske igre so na sporedu le enkrat v štiriletnem obdobju, zato se zgolj z nabiranjem izkušenj na debitantskem nastopu pač ne morem zadovoljiti. Zavedam pa se, da je razvoj tekmovalcev v skoku ob palici nekoliko drugačen. Najboljša leta so med petindvajsetim in tridesetim. Moj čas torej šele prihaja. Čez štiri leta v Tokiu bi torej utegnil biti na vrhu kariere.
V mnogih atletskih disciplinah, predvsem v šprinterskih, je slovenski domet v svetovnem merilu zelo omejen. Si v skoku ob palici lahko dovolimo spogledovanje z višjimi cilji?
Da. To je moj življenjski cilj. Želim se prebiti med svetovno elito. A ne le to. Ne želim zgolj dobre sezone, po kateri bi izginil. Rad bi več let mešal štrene najboljšim. Želim se prebiti med najboljšo peterico in tam vztrajati več let.
In ob tem osvajati kolajne …
Da. Atletski koledar je zelo pester. Vsako leto prinaša veliko tekmovanje. Priložnosti bo zanesljivo dovolj.
Nasvidenje v Tokiu 2020?
Tudi na olimpijskih igrah?
No, o tem seveda sanjam. Ne upam pa napovedati olimpijskega odličja.
Ko nekdo omeni skok ob palici, je za mnoge prva asociacija Sergej Bubka, ki je kot za stavo skakal prek čarobne meje 6 metrov. Je Francoz Renaud Lavillenie res edini kos tej višini?
Skok ob palici je na tej ravni nekoliko poniknil. Po Bubki je bil tako visoko pripravljen skakati le Lavillenie. Zakaj? Ne vem, morda zaradi boljših doping kontrol. Ne govorim o Sergeju Bubki. A nekoč je v tej disciplini vladala skupina atletov, ki je skakala res visoko. Sumljivo je, da smo 20 let pozneje vsi po vrsti krepko slabši.
Sanjate o čarobni meji 6 metrov?
Hm, še vedno sem mlad. Čutim, da lahko napredujem. Poleg tega je skok ob palici disciplina, pri kateri lahko malenkost v tehniki drastično spremeni raven skakanja. Zato ne bom trdil, da je skok čez to višino zame povsem neuresničljiv. To bi bila sanjska pika na i moji karieri.
