Na enih igrah je osvojila štiri zlate medalje, a bi jih še več, če bi ji dovolili

Olimpijske igre v letih 1940 in 1944 so bile zaradi 2. svetovne vojne odpovedane, prve povojne olimpijske igre pa so bile leta 1948 v Londonu. Britanska prestolnica je edina, ki je do zdaj trikrat gostila olimpijske igre. Prvič že leta 1908 in zadnjič več kot sto let pozneje leta 2012.

Glavna junakinja iger v Londonu leta 1948 je bila Nizozemka Fanny Blankers-Koen, atletinja, ki je kot prva osvojila štiri zlate olimpijske medalje. Zmagala je v teku na 100 in 200 metrov, v teku na 80 metrov z ovirami in štafeti 4 x 100 metrov. Zagotovo bi osvojila še kakšno medaljo, saj je bila v tistem času svetovna rekorderka še v skoku v daljino in skoku v višino, a so takratna pravila ženskam dovoljevala nastop v maksimalno treh individualnih disciplinah.

Plavalni trener ji je svetoval trening atletike

Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla, zato je kmalu postalo jasno, da je športno talentirana. Plavalni trener ji je svetoval, naj se loti atletike, saj ima Nizozemska že veliko odličnih plavalk in se bo v atletiki lažje uvrstila na olimpijske igre.

S sedemnajstimi leti je začela tekmovati in že v tretjem nastopu postavila državni rekord v teku na 800 metrov. Ker je bila ta disciplina po mnenju nekaterih za dekleta fizično prezahtevna, so jo po olimpijskih igrah leta 1928 umaknili z olimpijskega programa.

Leto pozneje se je, stara 18 let, udeležila olimpijskih kvalifikacij in se uvrstila v ekipo v skoku v višino in štafeti 4 x 100 metrov.  

Dobila avtogram Jesseja Owensa

V obeh disciplinah, na sporedu sta bili isti dan, je na igrah v Berlinu leta 1936 osvojila peto mesto, najbolj pa se je razveselila avtograma ameriškega junaka Jesseja Owensa, ki je v nemški prestolnici osvojil štiri zlate olimpijske medalje, dosežek, ki ga je sama ponovila 12 let pozneje.

V naslednjem desetletju je bila nizozemska atletinja na svojem vrhuncu, čeprav je v tem času povila tudi dva otroka in je marsikdo že ob rojstvu sina leta 1941 napovedal konec njene kariere. Blankers-Koenova se je po obeh porodih hitro vrnila, trenirala pa je tudi med vojno, ko je bilo zelo težko, v večjih mestih pa je tudi primanjkovalo hrane. Kljub vojni so v okupirani Nizozemski potekala domača tekmovanja, med letoma 1942 in 1944 pa je postavila šest svetovnih rekordov.

Vrhunec kariere v Londonu

Petkratna evropska prvakinja je imela smolo, da sta dve olimpijadi odpadli, ko je bila na vrhuncu moči, a je prišel tudi njen čas. Pri 30 letih je mama dveh otrok na štadionu Wembley osvojila štiri zlate olimpijske medalje in utišala nekatere skeptike, ki so dejali, da je prestara in naj raje doma čuva svoja otroka.

Najprej je zmagala v teku na 100 metrov, sledila je tesna zmaga na 80 metrov z ovirami, nato pa je zaradi domotožja skoraj odpovedala nastop v teku na 200 metrov. Ko jo je mož vendarle prepričal, je zmagala z največjo razliko v tej disciplini v zgodovini olimpijskih iger. Zadnji dan je sledil še nastop v štafeti, Blankers-Koenova pa je Nizozemski zlato pritekla v zadnji predaji. Zmagala je v štirih od devetih ženskih disciplin.

V domovini so ji pripravili veličasten sprejem

Mednarodni mediji so jo poimenovali Leteča gospodinja, ob vrnitvi v domači Amsterdam pa jo je pričakal veličasten sprejem. S kočijo so jo popeljali skozi mesto, prejela pa je mnogo daril. Mesto ji je podarilo novo kolo z željo, "da bi se skozi življenje vozila v počasnejšem ritmu".

Nastopila je tudi na olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952, a ni osvojila medalje. Upe je polagala v tek na ovirah, a je v finalu zadela v drugo oviro in odstopila. To je bilo tudi njeno zadnje večje tekmovanje. Zadnjo zmago je dosegla avgusta 1955, ko je še 58. postala nizozemska prvakinja. Tokrat v suvanju krogle.

Prestižno priznanje prejela leta 1999

Po končani karieri je bila nekaj časa vodja nizozemske atletske ekipe. Mož Jan Blankers, od katerega je bila odvisna večino časa, je umrl leta 1977. Leta 1981 je bil prvič organiziran atletski miting Fanny Blankers-Koen Games, ki še danes vsakoletno poteka v Hengelu.

Leta 1999 sta bila Fanny Blankers-Koen in Carl Lewis, oba sta na enih olimpijskih igrah osvojila štiri zlate medalje, proglašena za najboljša atleta stoletja. Foto: Reuters

Leta 1999 je Mednarodna atletska zveza IAAF na slavnostnem večeru podelila priznanji za najboljša atleta stoletja. Takrat že 81-letna gospa je bila zelo presenečena, da je nagrada ob Carlu Lewisu pripadla tudi njej. V karieri je postavila 16 svetovnih rekordov v osmih različnih disciplinah. Umrla je 25. januarja 2004, stara 85 let. V Rotterdamu danes stoji tudi njen kip.