Za začetek so primerne navadne alpske smuči

Lahko se namreč zgodi, da zapravite tudi več kot 1000 evrov samo za smuči, pancerje in vezi (lahko seveda tudi bistveno več), pa nato kmalu ugotovite, da to sploh ni šport, s katerim bi se želeli ukvarjati. Zato se lahko prej preizkusite na običajnih alpskih smučeh. Za začetek se vam sploh ni treba odpraviti peš v hribe, pač pa raje poiščete na urejenem smučišču predele nesteptanega snega in se preizkusite na njem (seveda v skladu s pravili smučišča). V poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih dneh je na smučiščih opoldne že zelo južen in od številnih smučarjev zvožen sneg, kar je tudi približek razmer, na kakršne naletite na turni smuki.

Naslednji korak je lahko spust z bližnjega nižjega hriba, na katerega se boste povzpeli peš. Smuči lahko nesete na rami ali pa jih pričvrstite na nahrbtnik, tako kot to počnejo turni smučarji. V nahrbtniku boste morali nesti s seboj tudi smučarske čevlje, razen če bo vzpon zelo kratek in boste lahko hodili kar v pancerjih. Pazite, da bo podlaga za hojo primerna. Ob zelo globokem snegu je namreč hoja brez smuči na nogah zaradi udiranja močno otežena, včasih celo na meji mogočega. Nato se spustite s hriba. Ni nujno, da je hrib visok, da le niso drevesa preveč na gosto. Še bolje je smučanje po travnikih. Po teh izkušnjah boste hitro ugotovili, kako vam gre od rok (nog) vijuganje po celem snegu, in če vam je to sploh všeč.

Seveda je treba biti previden, tudi če gre za vzpone na nižje vrhove. Tudi na teh so lahko snežni plazovi, v trdem snegu pa zdrsi s hudimi posledicami niso nemogoči. Pri iskanju "celca" ob urejenih smučiščih se je treba držati pravil, ki veljajo za vsako smučišče.