Telovadba, na kateri ni kislih obrazov (foto)

Večina staršev se sicer zaveda pomena zgodnjega gibanja, redkeje pa se zgodi, da gibalne urice obiskujejo skupaj s svojimi otroki, pri čemer ne posedajo zgolj na klopi in s kritičnim pogledom motrijo učne sposobnosti in avtoritete učitelja ali učiteljice, temveč se tudi sami povsem konkretno vključijo v vadbo. Ena takšnih vadb poteka tudi v športnem društvu Gib v Ljubljani, kjer organizirajo tako imenovano športno-gibalno vzgojo predšolskih otrok v starosti od enega do treh let.

Njihova vaditeljica in entuziastična motivatorka, diplomirana športna pedagoginja Tina Porenta, v teh športnih terminih otrokom in njihovim staršem skuša podati čim širšo paleto gibalnih informacij. "Vsako gibanje ima za sabo kompleksno znanje in bolj ko je otrok opremljen s temi informacijami, hitreje bo raznovrstna gibanja osvojil, tudi ko bo starejši. Telo se jih bo namreč spomnilo," pripoveduje Tina, ki stavi predvsem na zabavo in utrjevanje vezi med starši in otroki. "Vadba za otroke od enega do treh let je precej lažja, kadar so prisotni tudi njihovi starši. Otroci so zato bolj pogumni in zavzeti za vadbo, starši so v teh letih njihov največji vzor in če vaje izvajajo z njimi, še toliko bolje. Vez s starši je v tej starosti še tako močna, da jih le stežka izpustijo iz rok, medtem ko je pri starejših od treh let tako, kot bi to navidezno popkovino prerezal s škarjami," je prepričana vaditeljica, ki otroke skuša osamosvojiti do te mere, da bodo pri treh letih zlahka naredili korak naprej in v višji športni skupini brez težav sami prestopili prag športne dvorane. "Brez stresnih situacij in joka."

Tina si pri vadbi pomaga s Pingom, prikupno plišasto igračko, s katero otroke motivira za izvedbo vaj in dviguje vzdušje v dvorani. Z njim se lažje približa otroku in mu pomaga prebroditi strah ali presekati morebitno slabo voljo. "Pingo je moj medij," opiše svojega vadbenega asistenta. Kot največjo dobrobit športnega udejstvovanja otrok v družbi svojih staršev vidi v tem, da se zabavajo oboji, da kakovostno preživljajo skupne trenutke in da starše opremijo z znanjem, s katerim si lahko pomagajo v primeru, ko otrok česa ne mara in posledično razvije odpor do nečesa, kako ga takrat motivirati in ga pripeljati do tega, da stori potrebni korak.

Program športno-gibalne vzgoje predšolskih otrok do treh let se začne z ogrevanjem, izvajanjem posebnih vaj, kot so tehtnica, letalo, vlečenje vijugaste kače po hrbtu (podrobneje jih bomo predstavili v petek). Nadaljuje se z osrednjim delom na poligonu, na katerem otroci pridobivajo znanja posameznega elementarnega gibanja, kot so tek, skakljanje in skakanje, plazenje, plezanje, dviganje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, metanje, zadevanje in podobno. Med drugim se sprehodijo čez čarobne kamenčke, prečkajo mostiček, se povlečejo čez avtocesto, pobožajo žirafo, spustijo po toboganu, pravilno in varno izvedejo preval, se splazijo skozi Veveričkin rov, ki se konča s kanalizacijo, splezajo na Triglav oziroma lestev v obliki črke A, sonožno poskakujejo po trampolinu, zlezejo na oblaček in se splazijo skozi mavrico, si pogrejejo noge in ritko na žgočem soncu (žoga) in ga obkrožijo v stilu rakovice, torej bočno. Vse to ob spremljavi priljubljene otroške glasbe in, seveda, svojih staršev. Sledi nagrajevanje v obliki podeljevanja nalepk in težko pričakovanih štampiljk, vadba pa se konča s pospravljanjem športnih rekvizitov, kar prav tako spada med pomembnejša vzgojna sredstva, ki so lahko dobra popotnica tudi za domači vsakdan. Cilj programa je, da otroci do konca sezone obvladajo vsa osnovna elementarna gibanja, kar prikažejo tudi na otroški olimpijadi, kjer vsak otrok dobi medaljo za naj cici-športnika.