Riboflavin je gonilo telesa

Ena od posledic napačnega prehranjevanja v zahodnem svetu je pomanjkanje riboflavina. Pomanjkanje prizadene predvsem starejšo populacijo ter slabo ješče ljudi. Pri teh dveh skupinah ljudi ima vsak drugi težave s pomanjkanjem vitamina B2. Zanimivo je, da se telo ob pomanjkanju riboflavina z vajami pri športu ne bo zmožno krepiti in pridobivati na moči.

Odmerki riboflavina Riboflavin najdemo predvsem v polnomastnem mleku in mlečnih izdelkih, mesu, ribah, polnozrnatih izdelkih in temno zeleni listnati zelenjavi. Dnevne potrebe po tem vitaminu za ženske se gibljejo okoli 1,2 do 1,7 miligrama, nosečnice več kot 2 miligrama. Moški pa od 1,4 do 3 miligrame. Pomembno je, da riboflavina ne predoziramo. Zaradi pozitivnega delovanja na proste radikale, riboflavin v velikih količinah velja za strup. Prosti radikali so nestabilne snovi v presnovi. Ker jim manjka en elektron, so zelo »napadalne« in hočejo odvzeti elektron drugim snovem. Ko se to zgodi, pride do zdravju škodljive verižne reakcije.

Svetloba uničuje riboflavin Tiamin(Tiamin za življenjsko energijo), je občutljiv na vročino in kisline, riboflavin pa ravno nasprotno. Zato pa je ta vitamin zelo občutljiv na svetlobo. Če steklenico mleka pustimo stati tri ure na svetlobi, se uniči kar 70 % riboflavina.

Svarilna znamenja ob pomanjkanju riboflavina: vnet jezik, pekoče oči, razpokani ustni kotički in ustnice, razširjene zenice in občutljivost na svetlobo, luskavost kože na nosu, ustih, čelu in ušesih, izpadanje las, mastna polt, tresenje udov in omotičnost, raztresenost in nespečnost, težave pri mokrenju, srbež na območju nožnice.

Viri riboflavina: pekovski kvas, jajca, jetra, ledvice, jezik, mleko, tofu …

Kupujmo sveža živila, kajti le ta imajo veliko več vitaminov od postanih živil.