Kdaj bomo lahko (spet) smučali nad Bohinjsko Bistrico in na Kaninu?

Medtem ko slovenski smučarski delavci analizirajo statistiko obiska v pravkar končani smučarski sezoni, je (še vedno) živahno tudi v Bohinjski Bistrici, kjer si že pet let prizadevajo za izgradnjo sodobnega smučarskega središča, in v Bovcu, kjer je tamkajšnja občina 1. aprila postala lastnica krožnokabinske žičnice in restavracije Prestreljenik na Kaninu. Je to znak za realni ali prezgodnji optimizem?

Zaradi pritožbe Nadškofije Ljubljana ostali brez gradbenega dovoljenja

Spomnimo: snovalci najsodobnejšega smučarskega središča v Sloveniji, smučišča z imenom 2864, ki naj bi zraslo na pobočju nekdanje Soriške planine in širše, so po pritožbi ljubljanske nadškofije ostali brez gradbenega dovoljenja, s katerim so se pohvalili že avgusta lani.

Stvari so se tudi po avgustu nevarno zapletale. Med drugim so jih pestile težave s financiranjem, sprememba uredbe o spodbujanju neposrednih tujih investicij in iskanje dodatnega soinvestitorja. Zadnja v vrsti težav, ki zavira proces izgradnje, je bila pritožba ljubljanske nadškofije, zaradi katere je smučišče 2864 ostalo še brez gradbenega dovoljenja.

Pripravljajo novo dokumentacijo

A direktor družbe 2864 Bohinj Boštjan Čokl ostaja neomajen. "Pri projektu bomo vztrajali. Trenutno pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za vnovično izdajo gradbenega dovoljenja," je povedal prvi mož družbe, ki je v pridobitev dokumentacije v štirih letih vložila že 1,5 milijona evrov.

Potezo nadškofije ocenjuje kot nagajanje brez smisla. "Še bolj absurdno pa se nam zdi, kako je pritožbo obravnavalo upravno sodišče," je kritičen Čokl.

Upravno sodišče je namreč odločilo, da je tožba Nadškofije Ljubljana, ki je v pritožbi navedla, da investitor 2864 Bohinj z njimi nima sklenjene pogodbe ali druge listine, ki bi mu dopuščala gradnjo na njihovih zemljiščih, in da zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, utemeljena.

Ljubljanska nadškofija je ena od 120 lastnikov zemljišč

In kaj ima pri vsem tem ljubljanska nadškofija? Nadškofija Ljubljana je ena od 120 lastnikov zemljišč, na katerih bo potekala prva faza urejanja smučišča. Nadškofija je lastnica 73 kvadratnih metrov zemljišč, za kar bi ji po ocenah cenilca za 40 let uporabe, za kolikor velja koncesija, pripadalo skromnih 182,50 evra.

Smučišču ne nasprotujejo, moti jih investitorjev način

V Nadškofiji Ljubljana so sicer za STA odgovorili, da nadškofija smučišču načeloma ne nasprotuje, ne strinjajo pa se z investitorjevim načinom vodenja zadeve do pridobitve gradbenega dovoljenja.

Pričakujejo, da bo investitor za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja nadaljeval pogovore glede sklenitve služnostne pogodbe, "pri čemer bo upošteval, da je treba zagotoviti tudi ustrezno zavarovanje za poplačilo obveznosti, ki bi jih imel po sklenjeni pogodbi v času njenega 40-letnega trajanja".

Čokl: Težko je najti drug razlog kot pohlep

Čokl potezo nadškofije ocenjuje kot pohlepno dejanje. "Samo upamo lahko, da ni namen nadškofije preprečitev prepotrebnega razvoja v Bohinju in regiji," odgovarja.

Preveč denarja je bilo vloženega, da ne bi vztrajali

Kljub vsemu v družbi 2864 ohranjajo optimizem. "Enako kot prej smo optimistični in verjamemo, da bo smučišče zaživelo. Preveč denarja, naporov in znanja je bilo vloženega v projekt, da bi kar tako odnehali. Ne nazadnje imamo vso veljavno dokumentacijo ter soglasja, tako da je povsem logično, da bomo projekt nadaljevali."

Več sreče tudi na Kaninu?

Delni optimizem se širi tudi z Bovškega, kjer je Občina Bovec na dan norcev, 1. aprila 2015, podpisala pogodbo s podjetjem Heta Asset Resolution, ki ureja brezplačni prenos lastnine krožnokabinske žičnice in restavracije Prestreljenik na Občino Bovec.

Bovški župan Valter Mlekuž je potezo ocenil kot prvi, a najpomembnejši korak za dosego končnega cilja, to je oživitev Kanina, najvišje ležečega in edinega slovenskega smučišča, ki je povezano s tujino.

Na naše poizvedovanje o nadaljnjih korakih je župan odgovoril, da trenutno novosti ni. Je pa zanimivo, da se ravno danes izteče 14-dnevni rok, v katerem mora občina Bovec plačati prvi del dogovorjenega zneska v višini 50 tisoč evrov, za kar je že rezervirala sredstva v letošnjem občinskem proračunu, sprejetem na seji občinskega sveta teden dni pred podpisom prej omenjene pogodbe.