Žan Košir: Sposoben sem pokazati še več

"Verjamem, da bodo pravi občutki prišli z zamudo. Zdaj se mi zdi, kot da bi šlo za tekmo svetovnega pokala. Verjetno bom moral počakati, da bom dobil okrog vratu kolajno. Sem pa neizmerno vesel. Zdaj ne bom več poslušal očitkov o tem, da nisem športnik za velika tekmovanja," je kmalu po zmagi v malem finalu deskarskega paralelnega veleslaloma v Rosi Hutor nad olimpijskim Sočijem dejal Žan Košir.

Čeprav se nad bronom nikakor ne gre zmrdovati, pa velja opozoriti, da Žanov tekmovalni dan še zdaleč ni minil brez napak, ki pa ga na srečo na koncu niso stale odličja. "Priznam, imel sem tudi nekaj sreče. A na zadnjem svetovnem prvenstvu sem imel nekaj smole. Vse se enkrat vrne," je z rameni skomignil Košir, ki je po tekmi čestital zlatemu Vicu Wildu in srebrnemu Nevinu Galmariniju.

Potovanje skozi letne čase

"Na psihološki ravni to pot nisem imel težav, spopadal pa sem se s fizičnimi. Telesna pripravljenost je bila na dolgi progi zelo pomembna. Priznati moram, da danes moje vožnje niso bile takšne, kot sem jih sposoben. Z njimi še zdaleč nisem zadovoljen, kar je posledica dejstva, da mi je zmanjkalo moči. Toda nazadnje sem izkoristil izkušnje in ubral pravo taktiko. Nisem hotel izstreliti vseh nabojev že na začetku, ampak sem stopnjeval vožnje," razmišlja bronasti veleslalomist, prepričan o tem, da je bilo tokrat dosegljivo tudi bolj žlahtno odličje.

Po torkovem deževju in sneženju so bili slovenski deskarji na tekmovalni dan sicer veseli povsem jasnega neba. Bolj spremenljiva in zahtevna pa je bila podlaga – v kvalifikacijah ledena, v finalu povsem mehka. "Tekma je ponujala potovanje skozi letne čase," se je pošalil najvidnejši član moškega deskarskega kvarteta in dodal: "Pokazalo se je, kdo je najbolj kompleten deskar. Zdi se, da sem v tem smislu med boljšimi tudi jaz."

Bronasti junak z "urejeno" glavo

Košir je sicer že pred začetkom iger spadal v najožji krog slovenskih favoritov in adutov za osvojitev tako želene kolajne. V ta položaj so ga pahnili predvsem rezultati v svetovnem pokalu, za nameček pa je ob manku preizkušenj na najvišji ravni ustrezno tempiral tudi olimpijsko formo.

Da je zrel za skok na olimpijske stopničke, je kmalu po prihodu v Soči potrdil še z izjemno zrelim razmišljanjem, iz katerega je bilo mogoče sklepati, da se nadvse dobro zaveda velike priložnosti, a je obenem pripravljen brzdati čustva in se nastopov lotiti zelo modro. "V mojem življenju oziroma vsaj na športni poti se vse dogaja zelo postopoma. Korak za korakom, stopnica za stopnico. Do zdaj mi je pravzaprav manjkala le kolajna na velikem tekmovanju," je v smiseln kontekst svoje kariere ruski bron postavil 29-letni "samotar" v deskarskem svetu, ki je sicer pred štirimi leti po olimpijskem nastopu v Vancouvru že glasno razmišljal celo o tekmovalni upokojitvi.

Če kdaj, potem mu prav 19. februarja 2014 ni žal, da je našel dovolj notranje energije in tudi finančnih sredstev za nadaljnje deskarsko udejstvovanje.

Sedma kolajna v peti panogi

Deskar iz zajetnega bazena tržiških športnikov je s svojim največjim uspehom v karieri Sloveniji priboril že sedmo kolajno na olimpijskih igrah v Sočiju, obenem pa razširil paleto športnih panog z odličji. Smučanju (Tina Maze – dve zlati), skokom (Peter Prevc – srebrna in bronasta), teku na smučeh (Vesna Fabjan – bronasta) in biatlonu (Teja Gregorin – bronasta) je namreč dodal še deskanje.

Obenem je to tudi prva slovenska kolajna v deskanju v zgodovini olimpijskih iger oziroma od leta 1998, ko je ta šport postal del velike olimpijske družine. Hkrati pa veseli, da bodo imeli Košir in njegovi rojaki, med katerimi sta veliko pokazala tudi specialist za velika tekmovanja Rok Marguč in izkušeni Rok Flander, še eno priložnost. V Sočiju je namreč v olimpijski deskarski program prvič vključen tudi paralelni slalom.