Sobota, 31. 8. 2024, 9.45
3 mesece, 3 tedne
Paraolimpijske igre, Pariz 2024
Tiršek: Zmagali smo z izkušnjami, znanjem in poštenjem
Slovenska odprava na paraolimpijskih igrah v Franciji ima, čeprav ni zelo številčna, že prvo kolajno. Za zlato, zadnjo kolajno, ki mu je še manjkala v bogati zbirki, je v petek poskrbel najuspešnejši član slovenske ekipe, strelec Franček Gorazd Tiršek. "To je verjetno vrhunec moje kariere z zlato medaljo, ponosen sem na vse, ki so mi pomagali v karieri, verjeli vame, stali za mano in mi omogočali, da treniram in tekmujem."
Petkova preizkušnja z zračno puško stoje v kategoriji R4 je bila zanj uvodna, a hkrati najpomembnejša tekma na igrah. To je disciplina, v kateri ima največ uspehov, do letošnjih iger je bil prav v tej njej tudi trikrat srebrn na prejšnjih največjih tekmovanjih za športnike invalide v Londonu 2012, Riu 2016 in Tokiu pred tremi leti.
"Manjkalo mi je zlato, velikokrat sem bil blizu"
Čeprav je bil trikrat zelo blizu, pa je bila medalja zlatega leska tista, ki mu je še manjkala. Ima namreč tudi bronasto iz Tokia z zračno puško leže v kategoriji R5. "Manjkalo mi je zlato, velikokrat sem bil blizu. Sem ga že držal, a sreča včasih ni bila na moji strani. Res sem se boril za to zlato medaljo. Nisem se pa obremenjeval s tem. Vedel sem, da znam, da sem sposoben. Koncentracija in fokus, ki sta moja največja vrlina, sta pokazala, da sem premagal enega najboljših strelcev na svetu med paraolimpijci na njegovem terenu," je po osvojeni zlati medalji dejal Franček Gorazd Tiršek.
Premagal je Tanguya de la Foresta, ki je imel na domačem strelišču polno podporo in bučne navijače, a vse to ni bilo dovolj, da bi premagal slovenskega strelca. "Francozi so tu doma, poznajo vsak kotiček in so se skrivali do zadnje minute. Odločil sem se, da pridem sem takoj, ko se odpre olimpijska vas, da se spoznam z bivanjem, hrano, z vsem, kar sodi zraven. Po drugi strani sem do zadnjega treninga še iskal občutke, nastavitve. Proženje sem si še sprostil, da je bilo lažje, kar pa zahteva maksimalno osredotočenost. Med ogrevanjem me je za trenutek zagrabil krč in sem sprožil v osmico. A sem pokazal, kdo sem, kaj sem, ni me zmotilo in danes sem lahko najsrečnejši."
Ker je strelska ekipa, Tirška vodi trenerka Andreja Gorjup, na tem oddaljenem prizorišču, so strelci tudi odmaknjeni od paraolimpjskega dogajanja. Tiršek se tudi ni udeležil slavnostnega odprtja iger. "Lahko bi šel. Če bi se prišel v Francijo slikat, bi šel na ceremonijo, a sem prišel tekmovat in po medaljo, in to sem tudi storil. Treba si je razumsko razdeliti čas in če še sreča spremlja tvoj korak, potem se lahko tekmuje in zmaguje."
"Jaz sem verjel in vztrajal"
"To je verjetno vrhunec moje kariere, ponosen sem na vse, ki so mi pomagali v karieri, verjeli vame, stali za mano in mi omogočali, da treniram in tekmujem," še dodaja 49-letni strelec iz Gornjega Grada, ki ga v strelskih krogih poznajo pod vzdevkom Nani. "Tiste srebrne so bile vedno na dosegu zlate, pa so se stvari obračale, kot so se. V Riu sem jo izgubil zaradi krča, danes se je na srečo to zgodilo v poskusnih strelih. Enkrat se obrne in vedno pravim, da kdor vztraja in verjame, ta zmaguje. Jaz sem verjel in vztrajal."
Kljub zlati medalji kakšnega posebnega slavja ni načrtoval, to soboto pa ga že čaka trening za nedeljsko novo tekmo. Nanjo gre z dobrimi občutki in napoveduje dober boj. "Toliko je bilo letos nemogočih situacij ... Na državnem prvenstvu sem padel s stola, na evropskem se mi je vse podrlo. Potem sem moral po sili razmer menjati puško, dobavitelj mi jo je obljubil, vendar sem videl, da me vleče za nos. Obrnil sem se na drugega opremljevalca, čas pa je bežal. Ogromno je bilo novih stvari, ki zahtevajo nastavitve. Z ekipo smo to naredili v štirih mesecih in to res ni realno," je ne najlažjo pot do zlata opisal Tiršek.
"Naštudiral sem tudi francoske navijače"
Omenil pa je tudi vzdušje na in ob strelišču, kjer je bilo vse pripravljeno za francoski uspeh, on pa je pokvaril načrte domačinov. "Ni bilo prijetno poslušati vpitja, to moti strelca, toda jaz sem gradil fokus in me stvari niso motile. Naštudiral sem tudi francoske navijače, ki so me skušali zmesti s kriki. Ampak po teh krikih sem tudi ugotovil, da ni bilo vse tako, kot so si zamislili. Dejansko sem imel vse pod kontrolo," je svojo taktiko razkril Nani. "Poznam ta šport in tekmece. Verjamem, da je to za Francoze velik poraz. Videlo se jim je na obrazih, tudi neka sodnica je stisnila zobe in zasikala proti meni, namesto da bi čestitala. Ampak kaj naj rečem: mi smo zmagali z izkušnjami, znanjem in poštenjem."