Ljubljanski dan prvega moža svetovnega športa: srečal dva Cerarja in tekel s predsednikom

Potem ko sta Slovenijo v leti 1998 in 2001 obiskala Juan Antonio Samaranch in Jacques Rogge, se v Ljubljani danes, vsega 112 dni pred športnim vrhuncem leta – olimpijskimi igrami v Riu (5.–21. 8.), kot tretji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja mudi Thomas Bach. 

Med drugim se je sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Še pred tem mu je v roke segel njegov oče – Miro Cerar, najstarejši slovenski olimpijski zmagovalec. Bachov ljubljanski vodič pa je bil vseskozi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.

Nemški športni funkcionar je svoj delovni dan v slovenski prestolnici začel z obiskom novega sedeža Olimpijskega komiteja Slovenije v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC, kjer je ob navzočnosti uglednega gosta in številnih znanih športnih obrazov (Miro Cerar, Katja Koren, Rajmond Debevec, Matjaž Zupan, Jani Klemenčič, Mitja Petkovšek …) luč sveta ugledal Slovenski olimpijski izobraževalni center. Gre za muzejski prostor, v katerem so s pomočjo fotografij, video vsebin in razstavnih eksponatov predstavljeni slovenski športniki in olimpijske igre.

Bach in Pahor sta se najprej rokovala v kravatah, nato pa tekla na štadionu na Kodeljevem.

"Majhna država, velik športen narod."

"Večkrat sem bil v Sloveniji. Rad se vračam. Tudi zaradi športa. Slovenci ste zelo športen narod, na kar je opozoril že eden od mojih predhodnikov Juan Antonio Samaranch. Dejal je, da ste majhna država, a velik športen narod. Imel je prav. V športu ste pravi velikani. Dovolj je, če se spomnimo vaše bere na igrah v Londonu in Sočiju, da o zadnji skakalni sezoni, ko ste osvojili vse, kar se je osvojiti dalo, sploh ne govorim. Predvsem pa razumete športne vrednote. Tudi naš program, agendo 2020, ste hitro sprejeli in ga začeli implementirati v šport. V imenu mednarodne olimpijske družine se vam lahko zgolj zahvalim za vaš prispevek," je ob prvem nagovoru dejal Bach in se pošalil, da je s Slovenijo povezan tudi na sabljaški ravni.

"Vaš prvi dobitnik olimpijske kolajne je bil sabljač (Rudolf Cvetko). To sem bil tudi sam," je dodal Nemec na čelu mednarodne olimpijske družine, ki si je ogledal tudi slovesno predstavitev slovenske olimpijske kolekcije za Rio 2016. Tam je lahko skupaj s slovensko javnostjo videl, v kakšnih barvah bodo avgusta v Braziliji nastopali slovenski olimpijci.

Aktiven od jutra do večera

"Slovenija je velikan v olimpijskem svetu," je ob svojem obisku gostiteljem večkrat na dušo popihal Bach, ki je pokazal tudi zavidljivo visoko raven funkcionarske kondicije. Njegov urnik je bil namreč zelo natrpan.

Bacha sta sprejela tudi predsednik vlade Miro Cerar in resorna ministrica Maja Makovec Brenčič. Foto: Ana Kovač  

Potem ko se je po kosilu srečal  s slovenskim državnim vrhom – najprej s premierjem Cerarjem ter ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, nato pa še s predsednikom republike Pahorjem – ga je pot vodila na Kodeljevo, kjer je v okviru akcije Ujemi olimpijsko normo tekel častni krog,  pri tem pa so mu družbo delali še Pahor, Makovec Brenčičeva ter Gabrovec.

Nemški gost je dan sklenil na Ljubljanskem gradu, kjer se je udeležil dobrodelne prireditve, izkupiček katere je namenjen Fundaciji za športnike iz socialno ogroženih okolij.

Kdo je Thomas Bach?

Bach, ki bo 29. decembra dopolnil 63 let, je bil za predsednika krovne športne organizacije izvoljen 10. septembra leta 2013.

Doktor pravnih znanosti iz Würzburga je bil že pred tem vključen v delovanje MOK, sprva v številnih komisijah in izvršilnem odboru, dobro desetletje pa je bil tudi podpredsednik.

Formalnega poklica sicer nima v športu. Že leta 1983 je ustanovil odvetniško pisarno.

Služboval je tudi pri proizvajalcu športne opreme Adidasu, deloval je kot član uprave švicarske izpostave Siemensa, najgloblje korenine pa je pognal pri skupini Weining, največjem svetovnem proizvajalcu sistemov za predelavo lesa. Danes je tam predsednik nadzornega sveta.

Prostovoljec, ki letno "porabi" 225 tisoč evrov

Že v prvem letu štiriletnega mandata je s sodelavci pripravil nove olimpijske smernice, združene v strateški dokument "olimpijska agenda 2020". Ta izpostavlja trajnost, kredibilnost in poudarek na mladih.

V duhu obljubljene transparentnosti je MOK objavil tudi poročilo o stroških delovanja vrhov organizacije. Vloga predsednika je sicer prostovoljna, a letni stroški opravljanja njegovega položaja so vseeno ocenjeni na 225 tisoč evrov.

Olimpijski prvak leta 1976

Nekdanji predsednik nemškega olimpijskega komiteja je olimpijski utrip spoznaval že kot športnik. Na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu se je kot član nemške sabljaške vrste veselil celo naslova olimpijskega prvaka na ekipni tekmi. Že na vrhuncu svoje sabljaške kariere se je začel spogledovati tudi s športno-funkcionarskimi vodami. Na več ravneh je bil predstavnik športnikov v delovnih telesih športnih organizacij, leta 1981 pa eden od pobudnikov za ustanovitev komisije športnikov pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja.