Slovenski curling na olimpijske igre 2022?

Curling se je po šestinpetdesetih letih leta 1998 v Naganu spet uvrstil na seznam olimpijskih disciplin, dvanajst let po Naganu pa so se organizirali tudi slovenski ljubitelji curlinga in ustanovili prva dva kluba (Ljubljana in Zalog). "Curling je v Slovenijo vstopil kot nova zimska olimpijska športna disciplina po olimpijskih igrah v Vancouvru, ko so bili ustanovljeni prvi slovenski klubi in posledično tudi Curling zveza Slovenije," razloži Maruša Gorišek, odgovorna za odnose z javnostjo pri Curling zvezi Slovenije.

A v naslednjih štirih letih je curling doživel izjemen razmah. V enem mesecu so se včlanili v Svetovno curling zvezo (WCF), malce pozneje postali še člani Olimpijskega komiteja Slovenije in konec leta še vstopili v Evropsko curling zvezo. Trenutno je v Sloveniji osem delujočih klubov, štirje v Ljubljani, v Mariboru, v Rušah, na Jesenicah in na Ptuju, skupno je 200 registriranih igralcev.

Slovenija v C skupini Slovenija je v tem trenutku v skupini C evropskega curlinga, a lani je dekletom uspel preboj v skupino B. Slovensko reprezentanco so zastopale Valentina Jurinčič (vodja), Anja Kresnik, Petra Klemenc in Tjaša Jazbec. Gre za prvo srebrno kolajno ter prvo napredovanje v višjo skupino evropskega curlinga v Sloveniji. Za Slovenijo je bilo to šele tretje evropsko prvenstvo, ki se ga je udeležila, zato je srebrna kolajna še toliko večji uspeh. Žal so bile na evropskem prvenstvu na Norveškem prevečkrat poražene in so tako padle nazaj v skupino C, a prinesle s sabo marsikatero izkušnjo. Poudariti pa je treba, da so bile na prvenstvu edina reprezentanca, ki nima pravih pogojev za trening.

Neustrezni pogoji za trening Sloveniji tako največjo oviro pri uvrstitvi na svetovna prvenstva in posledično na olimpijske igre predstavljajo prav neustrezni pogoji. "V Sloveniji nimamo ustrezne ledene površine, ki se od navadnega hokejskega ledu močno razlikuje. Najbližje ustrezne dvorane, namenjene le curlingu, so v Bratislavi, Kitzbühelu, Budimpešti ter v Cortini d'Ampezzo. Te dvorane je treba najeti, kar poleg potnih stroškov in bivanja predstavlja še dodaten strošek. Naši športniki si morajo vsak takšen trening finančno kriti sami, kar znaša tudi več 100 evrov na mesec," razloži problematične pogoje za trening Maruša Gorišek.

Kljub slabim pogojem za trening in slabemu finančnemu položaju curlinga slovenska ženska reprezentanca po samo štirih letih obstoja na svetovni lestvici zaseda 30. mesto, moška pa 38. mesto, od skupaj 53. članic Svetovne curling zveze. V evropskem kontekstu to pomeni 19. mesto v ženski in 30. mesto v moški konkurenci. "S tem je Slovenija ena najuspešnejših držav, ki nima ustrezne ledene površine, prav tako pa je ena najhitreje napredujočih držav v Svetovni curling zvezi."

Kdaj na olimpijske igre? Na olimpijske igre se reprezentance uvrščajo glede na dosežene točke iz nastopov na svetovnih prvenstvih v času med enimi in drugimi olimpijskimi igrami. Štejejo se torej le dosežki na svetovnih prvenstvih, ki jih reprezentance dosežejo v obdobju štirih let. Na olimpijske igre se torej uvrsti deset najboljših ekip preteklega olimpijskega cikla, teoretično je to lahko katerakoli reprezentanca, tudi Slovenija.

V Sočiju bodo imele letos Kanada, Kitajska, Danska, Švedska, Velika Britanija, Rusija, Švica in ZDA moško in žensko reprezentanco, Norveška in Nemčija le moško, Japonska in Koreja pa le žensko reprezentanco. Slovenije ni med njimi, verjetno pa nas na OI ne bo še kar nekaj let.

"Dokler so pogoji za trening in tekmovanje tako neustrezni, so olimpijske igre lahko zgolj sanje. Z ustreznimi pogoji pa so te lahko dosegljive že v nekaj letih. Če poskušamo biti realni, je naša možnost za preboj na olimpijske igre oddaljena vsaj od en do dva olimpijska cikla od postavitve curlingu namenjenih stez. Govori se, da naj bi Sarajevo kandidiralo za Olimpijske igre 2022, mogoče nastopimo prav tam."

Prva steza za curling v Ljubljani? A enkrat bo treba razmišljati tudi o postavitvi ustreznih stez v Sloveniji, če želimo tudi v Sloveniji vedno bolj popularni šport dvigniti na višji nivo. "Največ zanimanja za curling je pokazala Mestna občina Ljubljana. V projektu obnove Hale Tivoli, v sklopu evropskega prvenstva v košarki, sta bili predvideni tudi dve stezi za curling. Žal se projekt iz objektivnih razlogov ni iztekel, a vseeno upamo, da bo zaživel v prihodnje. Igralci curlinga, sploh pa reprezentanti, upajo, da čim prej. Sama postavitev dveh stez za curling v obstoječem objektu, ki že ima hladilni sistem, ne presega vrednosti 50 tisoč evrov," konča Maruša Gorišek.

Slovenske punce so pokazale, da so iz pravega testa za uspehe in da imajo v sebi veliko energije in želje po uspehu, tako da ne dvomimo, da bomo o njihovih uspehih še poročali. Mogoče čez nekaj let tudi z olimpijskih iger. Do takrat pa naj razmislijo o tem, da bi poleg dobrega nastopa na ledu pokazale tudi malce bolj prepoznavne drese. Izstopajoči Norvežani so jim lahko dobri vzorniki.