Od Stanka Topolčnika do Urške Žolnir (video)

Prvič se je judo pojavil na olimpijskih igrah leta 1964 in to prav v državi od koder borilna veščina izvira, se pravi Japonske. Slovenci smo imeli do Pekinga na največjem tekmovanju na svetu deset predstavnikov in predstavnic, na Kitajskem pa bomo imeli tri debitante, tako se bo število slovenskih udeležencev in udeleženk na olimpijskih igrah dvignilo na trinajst.

Leščak v Los Angelesu za las ob odličje

Kot prvi slovenski predstavnik se je na OI uvrstil Stanko Topolčnik v kategoriji do 63 kg. Slednji je sicer zadnji, ki je moškim tekmovalcem iz Slovenije priboril odličje na večjem tekmovanju, in sicer je bil bronast na evropskem prvenstvu leta 1969 v Belgiji. Štiri leta zatem je v isti kategoriji v Kanadi nastopil Janez Vidmajer. Tudi v Moski leta 1980 smo imeli le enega predstavnika, in sicer Franca Očka, ki je sedaj pri Judo zvezi Slovenije generalni sekretar, prav tako pa je zelo cenjen mednarodni sodnik.

Štiri leta zatem, ko so bile olimpijske igre na sporedu v Los Angelesu, sta prvič nastopila dva Slovenca. Za Očka so bile to druge olimpijske igre, medtem ko so bile za Filipa Leščaka prve. Slednji se je odlično odrezal in le za malo zgrešil odličje, saj je bil na koncu peti. Očko je osvojil sedmo mesto. V Seulu leta 1988 smo imeli znova le enega predstavnika, saj se je uvrstil na tekmovanje le Leščak, vendar ni ponovil uspeha iz ZDA.

V Atenah Žolnirjeva poskrbela za odličje

Slovenija se je nato osamosvojila in leta 1992 v Barceloni prvič nastopila kot samostojna država, slovenske barve pa sta zastopala Štefan Cuk (uvrstitev med 9. in 12. mestom) in Leščak, za katerega so bile to že tretje olimpijske igre. Sledil je kar dvanajstletni post nastopov, vse do leta 2004 v Atenah, ko se je slovenski judo zapisal v zgodovino slovenskega športa z zlatimi črkami.

Prvič je bila odprava najštevilčnejša, saj je v Grčijo odpotovalo kar pet borcev in bork (Urška Žolnir, Lucija Polavder, Raša Sraka, Petra Nareks in Sašo Jereb), še pomembneje pa je bilo, da je Žolnirjeva prinesla Sloveniji bronasto odličje. Zgodba je še toliko bolj neverjetna, saj je tekmovalka JK Sankaku odpotovala v Atene kot rezerva, praktično je izvedela za odhod v zadnjem možnem trenutku. Zanimivo je tudi, da so se na OI prvič uvrstile tudi predstavnice nežnejšega spola, ki pa so po odličnih predstavah na "tatamijih" dobile enak naziv kot smučarke – "vražje Slovenke".

Rekordno udeležbo preprečile poškodbe in tekmovalna smola

Vodstvo zveze si je želelo, da bi na Kitajsko odpotovala doslej najštevilčnejša slovenska judo odprava, vendar se želje niso uresničile, saj je proti daljni Aziji odpotovalo enako število kot v Atene. Nareksova je zaradi močne konkurence ostala v Sloveniji klub dvema bronastima medaljama iz evropskih prvenstev, Jereb je imel težave s poškodbami, s slednjimi pa je imela obilo smole tudi Sraka, ki ji je nastop ušel le za malo.

Kljub temu smo znova lahko polni optimizma, predvsem zaradi Žolnirjeve, ki jo je doletela tudi čast, da bo nosila slovensko zastavo na otvoritvi in Lucije Polavder, zadnje besede pa ni dejal niti moški del Matjaž Ceraj, Roki Drakšič in Aljaž Sedej, za katere bodo OI prve. Ob tekmovalcih pa je zaradi dobrega dela čast, da sodeluje doletela tudi Očka, ki bo opravljal vlogo sodnika. Trenerski štab bodo sestavljali Marjan Fabjan, Gregor Brod in Leščak.

Pogovori s slovenskimi judoisti in judoistkami: