Pisalo se je leto 1994, ko je komaj 18-letna Alenka Dovžan rosno mladi samostojni Sloveniji prismučala bronasto olimpijsko kolajno v kombinaciji. Prvo z zimskih olimpijskih iger.
Ena od najbolj prepoznavnih članic priljubljenega rodu tako imenovanih vražjih Slovenk, komaj 18-letna Mojstrančanka Alenka Dovžan – prag polnoletnosti je prestopila prav v Lillehammerju – se kombinacijske tekme, ki se je 20. februarja 1994 odvijala v norveškem Kvittfjellu, še danes živo spominja.
"Bilo je res noro!"
Z veseljem obnavlja trenutke, ko se je ob zaostanku italijanske specialistke za slalom Morene Gallizio v ciljni areni zavedla, da je olimpijska medalja čisto zares njena. "V cilju je zavladalo nepopisno veselje. Vsi so bili navdušeni, od naše spremljevalne ekipe do navijačev. Bilo je res noro!" se spominja danes 38-letna Gorenjka, ki je prepričana, da bi v kombinacijski tekmi po današnjih merilih, ko se smukaška oziroma superveleslalomska in slalomska preizkušnja izpeljeta v enem dnevu, ne v dveh, kot je bila to praksa pred leti, ostala brez olimpijske medalje.
Dvanajst centimetrov bi lahko bilo usodnih
"Takrat so izračunali, da me je od bronaste kolajne do četrtega mesta ločilo pičlih 12 centimetrov. In to v seštevku smuka in obeh slalomov. Zavedati se je treba, da te zelo malo loči od tega, da žanješ, oziroma ravno obratno," je Dovžanova poudarila v intervjuju, ki skupaj z intervjuji z drugima dvema bronastima olimpijcema iz Lillehamerja, Katjo Koren Miklavec in Juretom Koširjem, sestavlja obširno multimedijo, ki smo jo pred kratkim predstavili na Planet Siol.net.
Smučarska kariera odlična šola za življenje
Na pretečeno športno pot, ki jo je končala leta 2003, se Dovžanova ozira s ponosom. "Mislim, da je bila vsa smučarska kariera zame odlična šola za življenje. Dala mi je izkušnje, ki mi jih klasična šola vsekakor ne bi mogla dati. Še danes spoznavam, da je praksa vredna veliko več kot teorija."
Koliko je vredna olimpijska medalja?
Alenka Dovžan na svojo olimpijsko medaljo gleda kot na nekaj, kar bo ostalo del zgodovine. Hrani jo na častnem mestu, v mansardnem delu hiše v središču Jesenic, ki spodaj gosti restavracijo Ejga – vodita jo z možem, nekdanjim hokejistom Edvinom Karahodžićem – zgoraj pa prostorno stanovanje štiričlanske športne družine Dovžan-Karahodžić. Kar zadeva vrednost medalje, pa Alenka, zgovorna in kot vedno brez dlake na jeziku, poudarja, da je vredna prav toliko, kolikor zanjo sam iztržiš.