Del gibanja že v Chamonixu

Leta 1924 je reprezentanca tedanje Jugoslavije na "Mednarodni teden zimskega športa" v Francijo poslala štiri tekače na smučeh, med katerimi sta bila tudi Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj. Z 32. oziroma 34. mestom v teku na 18 km sta prebila led. Štiri leta pozneje je v St. Moritz že odpotoval sekstet tekačev. Joško in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Bervar se niso vmešali v boj za najvišja mesta, največ pa je s 23. mestom na 50 km ter 26. na 18 km pokazal Joško Janša.

Zaradi visokih stroškov so leta 1932 jugoslovanski športniki izpustili igre v ZDA, v olimpijsko areno pa so se v velikem slogu vrnili v Garmisch-Partenkirchnu. Jugoslavijo je v Nemčiji v alpskem in nordijskem smučanju zastopalo kar 17 športnikov, prav vsi pa so bili slovenskega rodu. Tekač Franc Smolej se je v teku na 50 km veselil desetega mesta, kar je še danes najboljša moška tekaška uvrstitev na ZOI, uspeh pa je z 20. mestom dopolnil še Lovro Žemva. Smolej je nastopil tudi v teku na 18 km ter v jugoslovanski štafeti, ki je med 16 državami zasedla deseto mesto. Slovenci so nastopili še v skokih in alpskem smučanju, omeniti pa velja 15. mesto Cirila Pračka v kombinaciji.

Smolej se je udeležil tudi prvih povojnih iger v St. Moritzu, kamor je znova odpotovala 17-članska odprava in na najdaljši razdalji osvojil 15.mesto, eno slabše od Jožeta Knifica in eno boljše od Matevža Kordeža. Štafeta v postavi Razinger, Pogačnik, Kordež in Knific je med 11 sodelujočimi zasedla 9. mesto. Slovenci pa so nastopili še nordijski kombinaciji, skokih in alpskem smučanju. Obilico smole je imel legendarni skakalec Janez Polda, ki je poletel najdlje, a je pri tem padel ter osvojil šele 41. mesto.

V Oslo je leta 1952 odpotovalo 5 slovenskih športnikov, med njimi prvič tudi ženska. Angela Kordež je bila v teku na 10 km 16., na tem mestu pa je med skakalci pristal tudi Polda. Slovenci so nastopili še med alpskimi smučarji, izkazal pa se je Janko Štefe, 13. v smuku in 33. v veleslalomu. V Cortino d'Ampezzo se je leta 1956 podala 15-članska odprava, med njimi tudi tri dekleta, a odmevnejšega rezultata ni dosegla. Najbolje sta se odrezala smukač Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar. Oba sta bila 22.

Leta 1960 slovenski športniki niso potovali v Squaw Valley in tako še zadnjič izpustili največji zimsko-športni dogodek. Na mednarodno sceno so se s kar 26-člansko delegacijo vrnili leta 1964 v Innsbrucku. Prvič se je iger udeležila tudi jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki so jo v veliki večni tvorili Slovenci. "Plavi" so s tremi zmagami in enim neodločenim izidom zasedli 14. mesto med 16 reprezentancami. Olimpijski krst je uspešno prestala alpska smučarka Majda Ankele, 23. v slalomu in dve mesti slabša v veleslalomu. Še korak naprej je Ankeletova storila leta 1968 v Grenoblu, ko je bila 12. v slalomu. Še više je tedaj posegel Ludvik Zajc, ki se je med nordijskimi kombinatorci zavihtel na 9. mesto. Deveta pa je bila tudi hokejska reprezentanca, ki je bila to pot povsem slovensko obarvana.

Tudi na igrah leta 1972 so slovenske barve branili predvsem nordijski smučarji. Skakalec Danilo Pudgar se je na 90-metrski napravi povzpel celo na osmo mesto, njegov reprezentančni sotekmovalec Peter Štefančič pa je bil na manjši skakalnici 10. Znova je nastopila tudi hokejska reprezentanca in tekmovanje končala na devetem mestu.