Izžvižgani Italijani do podviga, Nemci prehitro obvestili Hitlerja

Sportal Tako kontroverznega in dragega ni bilo še nikoli #video

Izbor gostitelja za SP 1938 je sprožil kopico zamer v Južni Ameriki. Ogoljufano se je počutila zlasti Argentina, saj je pričakovala, da se bo po SP 1934 (Italija) največje tekmovanje vrnilo v Južno Ameriko. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) se je odločila drugače.

Dogajanje na SP 1938:

Njen predsednik Jules Rimet si je močno prizadeval, da bi njegova domovina občutila čast in izziv organizacije svetovnega prvenstva. Francoska kandidatura je premagala argentinsko in nemško, tako da je najboljše reprezentance na svetu pozdravila dežela galskih petelinov.

Sportal Na srečo niso nikoli izvedeli, ali bi Mussolini uresničil grožnje

Brez Anglije, Španije, Argentine in Urugvaja

V Franciji bi moralo nastopiti 16 reprezentanc, a jih je nato le 15, saj Avstrije preprosto ni bilo več. Foto: Guliverimage/Getty Images Ponovno so manjkale nekatere svetovne velesile. Anglija se je še tretjič zapored vedla, kot da je svetovno prvenstvo niti najmanj ne zanima. Sploh ni pomislila, da bi se priključila nogometni karavani. V Franciji ni bilo niti dveh južnoameriških velikanov, Argentine in Urugvaja.

Gavči so manjkali zaradi spora s Francozi glede gostitelja prvenstva, njihovi sosedi Urugvajci pa so pri uveljavljanju svojega mnenja in protesta postali njihov močen zaveznik. Ni bilo niti Španije, saj je v njeni deželi divjala državljanska vojna.

Na Dunaju pokopan Matthias Sindelar je leta 1938 zavrnil igranje za nemško reprezentanco. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Čeprav bi moralo v Franciji nastopiti 16 udeležencev, od tega jih je 14 nastopilo v kvalifikacijah, branilec naslova in gostitelj pa sta si prvič zagotovila nastop brez kvalifikacijskih bojev, se je na SP 1938 zgodila zagata. Ker si je Nemčija le nekaj mesecev pred začetkom tekmovanja prisvojila Avstrijo, ki je na zemljevidu prenehala obstajati kot samostojna država, je bilo na voljo le 15 ekip.

Nemci so v svojo reprezentanco uvrstili pet Avstrijcev, ki so leta 1934 blesteli v Italiji, in severno slovensko sosedo popeljali do polfinala. Najboljši Avstrijec Matthias Sindelar, ki je bil pozneje izbran za najboljšega nogometaša 20. stoletja, je zavrnil nastop v nemški izbrani vrsti. Oblast si je njegovo potezo zapomnila in mu otežila življenje. Ljubljenec dunajskega občinstva, ki je imel češke korenine, je v nejasnih okoliščinah leta 1939 skupaj z ženo naredil samomor.

Sportal Branko Oblak prvi Slovenec na SP. A lahko bi bilo tudi drugače.

Nemci so prehitro "razveselili" Hitlerja

Le leto dni po polnih štadionih in razburljivih tekmah v Franciji se je začela druga svetovna vojna. Foto: Guliverimage/Getty Images Na SP 1938 so ponovno prevladovale evropske države. Nastopilo je 12 ekip iz Evrope, barve Južne Amerike je branila Brazilija, ki je v nasprotju s SP 1934 v Evropo poslala močnejšo zasedbo, prvič (in zadnjič) sta med najboljšimi nastopila Kuba in Nizozemska vzhodnoindijska družba, zdajšnja Indonezija. Kuba je presenetila in v osmini finala, turnir je ponovno potekal brez skupinskega dela, izločila Romunijo. V nadaljevanju je ostala brez moči, Švedi, ki so bili spočiti, saj jim je žreb zaradi manjkajoče Avstrije namenil počitek, so ji v četrtfinalu napolnili mrežo (8:0).

Nemci so na prvem nastopu presenetljivo izpadli proti Švici. Najprej so remizirali z 1:1, na drugi tekmi pa so vodili že z 2:0 in navdušeno javili Adolfu Hitlerju v Berlin, da se bodo uvrstili v četrtfinale. Na njihovo smolo je sledil konkreten odgovor Švice, ki je dosegla štiri gole in izločila elf, ta pa je krivdo za bled nastop zvalil na pet avstrijskih novincev. Francosko občinstvo je izžvižgalo Nemce, ki so pred srečanjem salutirali svojemu vodji z značilnim nacističnim pozdravom.

Italija je po domačem SP 1934 in olimpijskem turnirju 1936 v Berlinu osvojila še svetovno prvenstvo v Franciji. Foto: Guliverimage/Getty Images

Prvič so na SP nase resneje opozorili Brazilci. V četrtfinalu so izločili favorizirano Češkoslovaško, finalistko zadnjega SP, nato pa naredili usodno napako, saj so v polfinalu podcenili moč Italije. Nastopili so brez najboljšega strelca tekmovanja Leonidasa in izgubili (1:2). To je bil velik udarec za nogometaše iz domovine sambe, ki so izstopali po lepoti nogometa in svetu ponudili številne atraktivne poteze, tudi tako priljubljen strel s škarjicami.

Italijani izkoristili izkušnje in ubranili naslov

Srečanje kapetanov Italije in Madžarske pred finalom. To sta bila Giuseppe Meazza in Gyorgy Sarosi. Foto: Guliverimage/Getty Images V finalu se je Italija pomerila z Madžarsko, ki je pred tem presenetljivo zlahka opravila s Švedsko. Fašistični vodja Benito Mussolini naj bi pred finalom azzurrom poslal grozljivo sporočilo: "Zmaga ali smrt." Nihče ne ve, ali je bila to resnična grožnja ali zgolj motivacijsko sredstvo. Pozneje je italijanski reprezentant Pietro Rava dejal, da je bila to novinarska izmišljotina in da jim je vodja v telegramu zaželel le veliko sreče.

Italija je prva v zgodovini dvakrat zapored osvojila prvo mesto. Francosko občinstvo zaradi političnih razlogov, na tribunah je bilo tudi mnogo italijanskih izseljencev, ki jim ni ustrezala fašistična diktatura, ni bilo naklonjeno prvakom. Francosko občinstvo jim je žvižgalo od prve do zadnje minute. Italijanov pa to ni zmotilo. Na krilih dvakratnih strelcev Gina Colaussija in Silvia Piole so bogate izkušnje s prejšnjega SP uspešno prenesli v novo tekmovanje.

Naslednje prvenstvo je bilo šele leta 1950, saj je sledil čas druge svetovne vojne. Zmagovalni pokal je ostal pri podpredsedniku Fife dr. Ottorinu Barassiju, ki je lovoriko skril v škatlo za čevlje.

Zgodovina svetovnih prvenstev: