Za Srečkom Katancem je najslabši samostojni ciklus

Po tem kriteriju, upoštevajoč samo rezultate rednega dela kvalifikacij, je cikel (vsaj njegov redni del), ki je za Slovenijo, v zgornji polovici po uspešnosti od vseh, ki jih je do zdaj odigrala. Prav Srečko Katanec je tisti, ki se je podpisal pod najbolj uspešne kvalifikacije do zdaj. Tiste za svetovno prvenstvo 2002, ko je Slovenija v rednem delu kvalifikacij osvojila kar 67 odstotkov točk, ki so bile na voljo. Osem let pozneje je podobno, prav tako v boju za svetovno prvenstvo, uspelo še Matjažu Keku.

Zdajšnji selektor Katanec je bil zelo uspešen tudi v prvih kvalifikacijah, v katerih je vodil Slovenijo. Ko se je z njo potegoval za evropsko prvenstvo leta 2000, je osvojil 57 odstotkov točk. Zdajšnji cikel je torej njegov najslabši, čeprav je res, da je bila v prejšnjem, za svetovno prvenstvo 2014, Slovenija še slabša, a takrat je bil na začetku kvalifikacij selektor Slaviša Stojanović, ki je izgubil tri od prvih štirih tekem. Če bi upoštevali le tekme, ki jih je vodil Katanec, bi bila njegova uspešnost spet 67-odstotna.

In kdo je tisti, ki se je podpisal pod najslabši kvalifikacijski cikel Slovenije? Dr. Zdenko Verdenik je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998 osvojil le en točko, kar pomeni, da je bila njegova uspešnost mizerna. Samo štiriodstotna.

V prvih kvalifikacijah, v katerih je nastopala, tistih za evropsko prvenstvo 2016, je Slovenija pod vodstvom Zdenka Verdenika v skupini s Hrvaško, Italijo, Litvo, Ukrajino in Estonijo na desetih tekmah ob treh zmagah in dveh remijih osvojila 11 točk, kar znaša 37 odstotkov vseh možnih točk (30).

Najslabše se je Slovenija, prav tako pod vodstvom Verdenika, obnesla v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 1998, ko je v družbi Danske, Hrvaške, Grčije in Bosne in Hercegovine osvojila vsega točko. Po znamenitem remiju v Splitu proti Hrvaški s 3:3, vse tri gole je za Slovence zabil Primož Gliha. Po osvojenih zgolj štirih odstotkih točk (24) se je moral takratni selektor posloviti od svojega položaja.

V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2000 se je pod vodstvom zdajšnjega selektorja Srečka Katanca začel vzpon slovenskega reprezentančnega nogometa, ki je dosegel vrhunec z uvrstitvijo na prvo veliko tekmovanje, na katerega so Slovenci prišli skozi sito dodatnih kvalifikacijah. Verjetno ni treba spominjati, v njih so z zlatim golom Mirana Pavlina izločili Ukrajince. V rednem delu so v skupini z Norveško, Grčijo, Latvijo, Albanijo in Gruzijo zaostali le za Skandinavci. Od 30 točk so jih osvojili 17, kar prinaša 57-odstotno uspešnost.

Še bolj uspešna je bila Slovenija, tudi takrat pod vodstvom Katanca, v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2002. Tudi takrat je zasedla drugo mesto v svoji skupini in bila uspešna v dodatnih kvalifikacijah. Takrat je bila boljša od Romunov. Veliki junak je bil Mladen Rudonja. V rednem delu je osvojila 20 od 30 mogočih točk, kar prinaša 67-odstotno uspešnost.

Po sporu z Zlatkom Zahovićem na svetovnem prvenstvu se je selektor Katanec poslovil od svojega položaja, nasledil ga je Bojan Prašnikar in Slovenijo še tretjič zapored popeljal v dodatne kvalifikacije. V teh žal ni bila uspešna, Hrvaška je bila spretnejša in srečnejša. V rednem delu so Slovenci v družbi Francije, Izraela, Malte in Cipra osvojili 14 od 24 točk (58-odstotna uspešnost).

Po neuspehu v dodatnih kvalifikacijah za EP 2004 se je spet zgodila sprememba na selektorskem mestu. Prašnikarja je zamenjal Branko Oblak in bil kljub zelo dobremu začetku v konkurenci Italije, Norveške, Škotske, Belorusije in Moldavije, neuspešen. Končal je na četrtem mestu in od 30 točk osvojil 12, pa čeprav je v Celju premagal poznejše svetovne prvake Italijane. Njegova uspešnost je bila 40-odstotna.

Po porazih proti Bolgariji in Belorusiji, skromni Luksemburg je seveda premagal, na začetku kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2008 je moral Oblak oditi. Nasledil ga je Matjaž Kek in do konca tekem zbral še osem točk v devetih tekmah. Slovenija je končala na predzadnjem, šestem mestu svoje kvalifikacijske skupine. Od 36 točk jih je osvojila le 11, kar prinaša vsega 31-odstotno uspešnost.

Veliko bolje je bilo v drugem kvalifikacijskem ciklusu, tistem za svetovno prvenstvo 2010, v katerega je Kek vstopil od začetka in z novim rodom slovenskega reprezentančnega nogometa navdušil. Ni manjkalo veliko, pa bi se prvič v zgodovini na veliko tekmovanje uvrstila kar neposredno. Za Slovaško je zaostala le za dve točki. Tako pa je šla spet v dodatne kvalifikacije in tam, tokrat je gol za zgodovino zabil Zlatko Dedić, izločila Rusijo. V rednem delu kvalifikacij je osvojila 20 od 30 mogočih točk. S tem je izenačila Katančevo uspešnost ob zadnji uvrstitvi na SP osem let pred tem.

Tudi v kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2012 je Slovenijo popeljal Kek in ob koncu osvojil 14 točk, pristal na četrtem mestu, kar ga je stalo selektorsko službo. V družbi Italije, Estonije, Srbije, Severne Irske in Ferskih otokov je Slovenija takrat osvojila 14 od 30 točk, kar prinaša 47-odstotno uspešnost.

Po neuspehu v boju za evropsko prvenstvo 2012 se je Kek poslovil od mesta selektorja, nasledil ga je Slaviša Stojanović in krenil po svetovno prvenstvo 2014. Njegova pot ni trajala dolgo. Po štirih tekmah, v katerih je zmagal le enkrat, se je moral posloviti in na čelo izbrane vrste se je spet vrnil Katanec. Ta je bil do konca kvalifikacij zelo uspešen, a ne dovolj, da bi Slovenijo popeljal na tretje svetovno prvenstvo v zgodovini. Ob koncu je bila s 15 točkami tretja v svoji skupini. Zaostala je za Švico in Islandijo, prehitela pa je Norveško, Albanijo in Ciper. Njena uspešnost je bila natanko 50-odstotna.

V kvalifikacijah za naslednje veliko tekmovanje si je Slovenija še petič zapored izborila dodatne kvalifikacije, pa čeprav je v svoji skupini zaostala za Anglijo in Švico (prehitela je Litvo, Estonijo in San Marino), a nov sistem je poskrbel, da se bo spet potegovala za nastop na sklepnem turnirju 24 najboljših evropskih reprezentanc, ki bo prihodnje poletje v Franciji. Osvojila je 16 od 30 mogočih točk, kar pomeni 53-odstotno uspešnost.