Sin Slovenca, ki je šokiral Hrvate, si je začel utirati svojo pot

Z nogometom se je, ko je bil star devet let, začel ukvarjati tam, kjer je svoj pečat pustil njegov oče Primož Gliha. Pri ljubljanski Olimpiji. Potem se je preselil v Kamnik, sledilo je leto pri Simer Šampionu v drugi ligi, v tem tekmovanju je izkušnje nabiral tudi sezono pozneje, a takrat kot član Veržeja. Pred začetkom te sezone se je prvič preizkusil v prvoligaški konkurenci. Podpisal je dveletno pogodbo s Krko in v Novem mestu v zadnjem krogu prišel tudi do prvega prvenstvenega gola. Zadel je za zmago nad Gorico z 1:0.

"Zadetka sem bil zelo vesel, a še bolj je pomembno dejstvo, da smo zmagali in prišli do prepotrebnih točk, s katerimi smo se priključili velenjskemu Rudarju, Kopru in Celju ter se malce odlepili od zadnjega mesta. Zdaj nas čaka tekma v Zavrču. Če bi zmagali še tam, bi imeli 25 točk, kar bi bil lep dosežek," pravi Erik Gliha, levi bočni branilec, ki je pred leti igral bližje nasprotnikovim vratom, a se pozneje premaknil bolj nazaj. "Nisem veliko zadeval, zato je tako bolje. Tudi v obrambi se počutim dobro," priznava 18-letnik.

"S prvo polovico sezone sem zadovoljen. Odigral sem kar nekaj tekem, bil nekajkrat v začetni enajsterici, v klubu se počutim zelo dobro, pa tudi rezultati niso slabi. Žal mi je le za nespameten rdeč karton, ki sem ga dobil na tekmi proti Domžalam. To je bila šola, iz katere sem se naučil veliko," pravi mladenič, ki je krstni sezoni v prvoligaški konkurenci za zdaj zbral enajst nastopov.

Dijak zadnjega letnika Šolskega centra za pošto in telekomunikacije v Ljubljani v šoli nima težav in dobro usklajuje vse obveznosti, ki jih ima. "Če bi jih imel, doma seveda ne bi bili zadovoljni. Spodbujajo me pri nogometu, a seveda zahtevajo, da so tudi šolske ocene takšne, kot morajo biti. Tudi v šoli mi gredo zelo na roko in spodbujajo to, da se ukvarjam s športom. Letos bom maturiral, potem pa se bom posvetil samo nogometu. Vsaj za zdaj," je razkril načrte za prihodnost.

V nogometu seveda želi uspeti in verjame, da bo izpolnil cilje, ki si jih je zadal. "Čim prej bi šel rad v tujino, a počasi. Najprej se moram izkazati tu, kjer sem," načrtov ne skriva reprezentant Slovenije do 19 let.

Njegov oče je trenutno selektor reprezentance do 21 let, a še veliko bolj kot s tem se je v spomin vtisnil s tremi goli, ki jih je v Splitu zabil v mrežo Hrvaške aprila leta 1997 pri remiju s 3:3 v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998 v Franciji. Tam so Hrvati pozneje navdušili in osvojili bron. Ko je njegov oče takrat skorajda spravil v jok legendarnega Miroslava Blaževića, je bil star komaj dva meseca. "Prvič sem se teh golov zavedal, ko sem bil star nekje deset let. Seveda sem bil zelo ponosen na to, kar je uspelo mojemu očetu. Še danes sem," pravi mladi nogometaš Krke.

Tudi on pogosto posluša očitke zaradi očeta

Z očetom sta tesno povezana, zato ni presenečenje, da je nogomet pogosta tema njunih vsakdanjih pogovorov. "Je moj največji kritik. Včasih se tudi ne strinjava pri vsem, a ob koncu dneva sva vedno nekje na isti valovni dolžini," pravi nogometaš, ki živi v Trzinu in se vsak dan vozi na treninge v Novo mesto.

"Pogosto poslušam očitke, da igram samo zaradi očeta. To, da je nekdanji uspešni nogometaš in zdaj trener, je v določeni meri prav gotovo breme," je mladi Gliha potrdil težavo, s katero se soočajo vsi nasledniki uspešnih športnikov, a v isti sapi dodal, da tak položaj prinaša tudi veliko prednosti. "Kot nekoč uspešen nogometaš mi seveda lahko veliko svetuje. So plusi in minusi, a sem vesel, da imam takega očeta, kot ga imam," je dejal in potrdil, da je bil prav oče tisti, ki ga je navdušil nad nogometom. "Bil sem zelo ponosen nanj. Tako kot je vsak otrok na svojega očeta. Pa čeprav se dni, ko je še igral, ne spomnim prav dosti," je odgovoril za konec.