Sin migranta, na katerega danes prisegajo Angleži

Toda ob trenerju Claudiu Ranieriju in najboljšem strelcu angleške premier lige Jamieju Vardyju je za neverjetne rezultate malega Leicester Cityja, temu v Angliji v hrbet gledajo velikani, kot so Manchester United, Arsenal, Manchester City, Chelsea in Liverpool, zelo zaslužen še en mladenič. Riyad Mahrez. V Franciji rojeni alžirski nogometaš, ki je nerešljiva uganka za najboljše branilce na Otoku.

Danes 24-letnemu krilnemu napadalcu, ki je skromne telesne gradnje, a zato zelo hiter in živahen, pod nogami leži ves svet. Zanj se zanimajo številni nogometni velikani, trnek je predenj bojda vrgla tudi velika Barcelona, a ta skromni Francoz, ki s ponosom brani barve alžirske reprezentance, je zadovoljen tam, kjer je. "King Power Stadium je moj dom. Leicester City pa klub, pri katerem se počutim najbolje. Ne zanima me, kaj govorijo drugi, a rad bi ostal tu, kjer sem," je povedal nedavno.

Jasno, odhodu na bolje se ne bo mogel izogniti. Ne nazadnje bodo z njim želeli zaslužiti tudi pri trenutno vodilnem angleškem klubu, a dokler bo branil barve lisic, bo užival in klubu, ki ga ima tako zelo rad, pomagal priti do novih podvigov. Tako kot je to storil pretekli konec tedna, ko je pri zmagi v Swanseaju s 3:0 zabil vse tri gole za svoj klub in prišel do prvega hat-tricka v angleški nogometni eliti.

Smrt očeta ga je predramila

V Leicestru je od januarja 2014. Ko je prišel tja, je klub igral še v nižjem kakovostnem razredu. Na vhodu Velike Britanije so zanj takrat odšteli le 450 tisoč evrov, zdaj je vreden vsaj 30-krat toliko. Še pred tem si je pot med najboljše utiral v Franciji, kjer se je tudi rodil.

Nad nogometom ga je navdušil njegov oče, Ahmed Mahrez, tudi sam je bil nogometaš. Igral je v Alžiriji in nižjih francoskih ligah. Prav s tem Alžircem, ki je pred desetletji migriral v Francijo v iskanju boljšega življenja, je povezana tudi prelomnica v življenju mladega Riyada. Leta 2006, ko je bil star vsega 15 let, je njegov oče nenadno preminil.

"Takrat mi ni bilo lahko. Oče je bil velika podpora v mojem življenju, a ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da mi je prav ta tragedija pripomogla, da sem se še bolj osredotočil na velik cilj, ki sem ga imel, in vsako minuto življenja posvetil temu, da bi uspel. Mislim, da je oče zdaj ponosen name," zvezdnik Leicester Cityja pravi danes.

Majhen, krhek, a neustavljiv

S 178 centimetri višine in le nekaj več kot 60 kilogrami tudi danes deluje zelo krhko. Ko se je prebijal med najboljše, je bil še veliko bolj. "Nekateri trenerji so me zaradi tega potiskali na stranski tir, medtem ko so me drugi usmerjali na pravo pot in mi govorili, da je to lahko celo moja prednost," se spominja danes.

Ker je vedel, kje so njegove pomanjkljivosti, je pozornost usmerjal na prednosti. Teh ni manjkalo. "Izogibal sem se fizičnim stikom in dvobojem z močnejšimi nasprotniki. Vseskozi sem imel v glavi, da se jih moram znebiti na drugačen način," pravi izjemno tehnično podkovani nogometaš, ki včasih deluje kot gazela, ki beži pred okornim nasprotnikom in je neulovljiv.

Na mizi ponudbi PSG in Marseilla, a raje je izbral drugo ligo

Tako se je prebijal in najprej prek malega Sarcellesa in Quimperja, amaterskega kluba iz Francije, kjer je hitro opozoril nase, prišel do Le Havra. Za pot v takrat francoskega drugoligaša se je leta 2010 odločil, čeprav je imel takrat na mizi ponudbi velikih PSG in Marseilla. Raje si je izbral drugačno pot, nenavadne odločitve so bile tako ali tako vseskozi stalnica v njegovem življenju.

"Prepričan sem bil, da je tako najbolje zame. Igral sem za ekipo do 21 let in se počasi prebijal med člane. Ni mi bilo lahko, v drugi francoski ligi je igra zelo defenzivna, a mi je uspevalo," se spominja časov, ki jih je prebil na severu Francije. Tam je ostal dve sezoni in pol, leta 2013 pa prišel tja, kjer se je zdaj znašel v središču nogometnega sveta. V Leicester.

Že v prvi sezoni se je ustalil v enajsterici novega kluba in soigralcem pomagal do uvrstitve med elito. V drugi, krstni med močno premierligaško konkurenco, je bil prav tako zelo dober, a daleč od tega, kar kaže zdaj. V sezoni 2014/15 je eden izmed najboljših posameznikov lige, ki je po mnenju mnogih celo najboljša na svetu. Njegova statistika po 15 krogih, po katerih je s soigralci senzacionalno na vrhu, je neverjetna. Zbral je že deset golov in dodal pet podaj.

Da se je na nov način življenja povsem prilagodil, govori tudi sprememba v njegovem zasebnem življenju. Poročil se je z Angležinjo, še pred tem je z Leicestter Cityjem podpisal novo, donosnejšo pogodbo do leta 2019. "Uživam. Res uživam," z nasmehom na ustnicah pravi danes.

Če bo še naprej tako, gorje nasprotnikom in predvsem branilcem, ki bodo Alžircu stali nasproti v prihodnosti. Naslednji bi lahko njegovo moč prihodnji konec tedna občutil prav Jose Mourinho in njegov Chelsea, ki prihaja v goste k senzacionalnemu Leicestru.