Sanjska vrnitev: Kosanović naredil tisto, kar si Razdrh ni upal

Olimpija je dobila drugo tekmo zapored, kar je v sezoni, polni spodrsljajev in nenehne igre z živci navijačev, prava redkost. Da so točke ostale doma tudi po dvoboju z žilavim Zavrčem, je najbolj zaslužen Dejan Djermanović. Dolgo časa se ni pojavil v osrednji vlogi, v soboto pa le dočakal svojih pet minut slave. Na igrišču je prebil 77 minut (pred tem je na treh tekmah pri Olimpiji pobiral drobtinice in skupaj zbral le sedem minut) in dosegel dva zadetka. "Še vedno sem raztresen. V glavi se mi vseskozi odvijata prizora, kako sem dosegel zadetka. Kot da to ne bi bilo res,'' se je po prespanih nočeh še vedno spraševal 25-letni povratnik. Med strelce se je vpisal dvakrat, prvič po 19 mesecih pa se je znašel tudi v začetni enajsterici Olimpije. Trenerju se je za izkazano zaupanje zahvalil na način, ki je razveselil tudi maloštevilno občinstvo v Stožicah.

Z Olimpijo na polno treniral od poletja, a ni dobil priložnosti

Najprej je mrežo gostov zatresel v 13. minuti po strelu z glavo, ko ga je s predložkom s kota zaposlil Đorđe Ivelja, nato je štiri minute pozneje po strelu z levo nogo v zadetek pretopil še podajo Matica Finka. ''Gola sta za spodbudo. Seveda ju ne bom kar tako pozabil. Dejstvo je, da z ekipo na polno treniram že od poletja. Dobro, jeseni sem imel nekaj manjših zdravstvenih težav, a nekajkrat že nastopil po nekaj minut, kar pa še ni bilo po mojem okusu (smeh). Pričakoval sem, da se ne bom mogel vrniti kar takoj, a vseeno … Ko pa mi je trener Kosanović dal priložnost, sem jo v soboto izkoristil. Vse skupaj je izpadlo zelo dobro. In tudi odhod Nikezića, ki mi je po svoje odprl vrata. Kot da se je to moralo zgoditi,'' se je smejalo Ljubljančanu, ki je bil s Črnogorcem velik prijatelj in mu želi v nadaljevanju kariere vse najboljše.

Ko se je po sanjski vrnitvi na tekmi z Zavrčem spomnil na mukotrpno obdobje terapij in leto dni brez nogometa, mu nekaj sekund ni bilo do besed. ''Nihče ne ve, koliko truda sem vložil, da sem se vrnil. Zato sem zelo vesel, da sem v soboto samemu sebi podaril lepo darilo.'' V času, ko se je moral izogibati igrišč, bolj kot za žogo pa skrbel za bergle, ga je klub podpiral in skrbel, da bi se vrnil v najkrajšem možnemu času. ''Ko vidiš, koliko terapij je potrebnih po operaciji križnih vezi, ugotoviš, da to res ni poceni šport.'' Najbolj mu je pomagal fizioterapevt Klemen Pavlinič, ki je bil v soboto v Stožicah deležen številnih pohval. Za najlepši je poskrbel dvakratni strelec, ko je po obeh zadetkih z igralno številko 33 stekel v njegov objem. Veliko mu je pomagal tudi trener za fizično pripravo Matic Lukman Čoko.

Odgovora ne bo izvedel nikoli

S tem, da bi odnehal in prekinil kariero, se v obdobju rehabilitacije ni spogledoval. Rešitev je iskal tudi v humorju, pozitivni trmi. "Nikoli nisem imel črnih misli, pač pa ostal pozitiven. Sicer ne vem, zakaj je bilo to dobro (smeh), ampak če ne bi tako razmišljal, bi mi šlo še slabše," je prepričan nekdanji napadalec Rudarja in Litexa, ki se sprašuje o tem, kaj bi lahko vse dosegel v obdobju, ko je moral zaradi poškodbe kolena mirovati. Odgovora ne bo izvedel nikoli. ''Da v tem obdobju marsičesa nisem uresničil, to drži. Ko tako razmišljam za nazaj, kaj vse bi se lahko zgodilo, to ni najbolj prijeten občutek. A saj pravim, verjetno je vse za nekaj dobro. Mogoče pa ne bi igral v dobri formi, kdo ve …''

Že to ga je razveselilo, da je odvrgel bergle, ko pa se je na tekmah približal klopi, je bil najbolj srečen človek na svetu. Kot rojenega Ljubljančana, ki nikoli ni skrival ljubezni do zeleno-belega dresa, zaradi njega se je tudi vrnil iz Bolgarije, ga bolijo prazne tribune v Stožicah. "Seveda bi bilo lepše, če bi bilo bolj polno. Vsi skupaj bi bolj uživali. Lahko pa v mojem primeru povem, da me občinstvo vedno ponese. Tudi zdaj po vrnitvi, ko je bilo proti Zavrču nekaj sto gledalcev, so mi dali nek zagon. Tudi če ni toliko gledalcev, igram s ponosom za Olimpijo.''

Se lahko Olimpija res še vmeša v boj za najvišja mesta?

V prihodnosti upa, da bo imel več sreče z zdravjem, saj je prepričan, da še ni pokazal vsega, kar zna. Rad bi ujel formo, s katero se je iz Velenja odpravil v Bolgarijo kot eden najboljših strelcev 1. SNL. Da se mu sreča že po malem nasmiha, je opazil na tekmi z Zavrčem, ko je v zaključku tekme začutil bolečine v levem kolenu. Tistem, ki ni bil operiran. Navijači so pomislili na najhujše, a je bil strah neupravičen. ''Po besedah zdravnika ni nič hujšega, potreben bo le dan, dva počitka in vse bo v redu,'' je dejal za Sportal. Tako bo prišel v poštev za naslednjo tekmo, predzadnjo v jesenskem delu. V nedeljo bo v Stožicah gostoval Rudar, njegov nekdanji klub, tako da bi znalo biti še veselo. ''Olimpija si zasluži boljše mesto. Ni še konec, moramo se približati vrhu, do konca je še veliko tekem. Nič ni še odločenega,'' je prepričan, da se lahko ljubljanski klub še priključi boju za vrh. Po dveh zaporednih zmagah in sanjski vrnitvi Djermanovića bi bil lahko cilj lažje uresničljiv.