Rekli so, da je novi Andrij Ševčenko, in ga obtežili

Novi Andrij Ševčenko, naslednje veliko ime ukrajinskega športa – s podobnimi stavki so že pred leti naslavljali Andrija Jarmolenka. Ta levičar, ki bo Sloveniji v novembrskih dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016 grozil po desni strani napada Ukrajincev, je zagotovo eno najbolj nevarnih, če ne celo najnevarnejše orožje tistih, ki se bodo skušali Srečku Katancu in njegovim fantom skušali maščevati za še vedno bolečo izkušnjo iz leta 1999.

Takrat je bil danes 26-letni as, za katerim resno pogledujejo pri številnih evropskih velikanih, še desetletni deček, ki je žalostno zrl v televizijski sprejemnik in gledal, kako se Zlatko Zahović in druščina veselijo velikega uspeha v Kijevu. Zdaj bo v povsem drugačni vlogi. Bo namreč eden izmed tistih, na katere več kot 40-milijonska Ukrajina polaga upe v želji, da njeni nogometaši naposled izženejo demone dodatnih kvalifikacij. Na tej stopnički na poti do velikih tekmovanj je Ukrajincem do zdaj spodrsnilo v vseh petih poizkusih, ki so jih imeli.

Hitro se je vrnil tja, od koder je prišel

Rojen v Rusiji, v Sankt Peterburgu, kjer sta delala njegova starša, v času, ko se začela razpadati velika Sovjetska zveza. Ko se je leta 1991 to zgodilo, se je družina preselila nazaj v Černiv, kjer je živela pred tem. Tam se je mladi Andrij začel ukvarjati z nogometom in hitro opozoril nase. Celo tako zelo, da so ga zvabili k sebi v Kijev, a v velikem mestu, brez staršev in prijateljev, star le 13 let, se ni dobro znašel. Hitro se je vrnil v Černiv in pri 17 letih v dresu tamkajšnje Desne odigral prve članske minute.

Poslušajte, 130 kilometrov od Kijeva živi deček …

Ko so leta 2006 takratnega trenerja kijevskega Dinama Anatolija Demijanenka kritizirali, rezultati kluba niso bili najboljši, da ponuja premalo priložnosti mladim nogometašem, je odgovoril: "Poslušajte, 130 kilometrov od Kijeva živi deček, ki bo postal novi Andrij Ševčenko. In kmalu bo glavna zvezda Dinama!" Novinarji so hitro izbrskali, koga je mislil, in ugotovili, da je ta skrivnostni deček Jarmolenko. Že kot najstnik je bil torej potisnjen v središče pozornosti, kar zanj ni bilo najbolje.

Ne, jaz nisem nogometaš

Ko se je kmalu za tem res vrnil v Dinamo, mu ni bilo lahko. Ker ni takoj pokazal tega, kar so od njega pričakovali, sploh pa so bile primerjave z enim najboljših evropskih napadalcev vseh časov tudi nepoštene – Andrij se od Andrija razlikuje, prvi je klasičen golgeter, drugi bolj krilni napadalec –, je bil tarča številnih kritik.

"Ampak vi morate odgovarjati na naša vprašanja, saj ste nogometaš. To je vaša dolžnost," je novinar po eni izmed tekem, na kateri je razočaral, Jarmolenka nagovarjal, da spregovori. "Ne, to ni moja dolžnost. Jaz nisem nogometaš!" je odgovoril Andrij in poskrbel za nove in nove zbadljivke, ki so ga v javnosti spremljale še dolgo. "No, pa je končno povedal to, kar smo nekaj časa vedeli že vsi," so se smejali številni navijači. Tako je bilo še nekaj časa. Vse do takrat, ko je začel navduševati.

Kmalu je utišal kritike in zablestel

Že pri 21 letih je postal najboljši nogometaš Dinama, potem so se njegove bleščeče predstave le še stopnjevale. Tudi v dresu Ukrajine je debitiral kmalu, ko jih je imel šele 19, in že ob debiju zadel. Z njo je nastopil tudi na evropskem prvenstvu pred tremi leti pred domačimi navijači.

Zdaj je pri 20 golih v dresu reprezentance in že drugi najboljši strelec v njeni zgodovini. V majici Dinama je bilo golov še veliko več. Že več kot sto v vseh tekmovanjih. Tudi lovorik seveda ni manjkalo. Pa individualnih lovorik. Dvakrat, v letih 2013 in 2014, je bil izbran za najboljšega nogometaša v državi.

Kdo ve, kdo vse bo zaradi njega obiskal Maribor

Kot tak je seveda zanimiv številnim evropskim velikanom. Predvsem pred nekaj tedni se je veliko govorilo o tem, da bo kmalu odšel. Takratna pogodba z Dinamom je veljala le še do konca te sezone, postal je vaba za največje klube, ki so v njem videli odličnega nogometaša, ki bi bil poceni. Tudi Chelseajev trener Jose Mourinho je resno pogledoval proti njemu, a medtem so se v Kijevu zavarovali.

Z njim so podpisali novo pogodbo, iztekla se bo šele leta 2020. To seveda ne pomeni, da ne bo odšel. Še vedno je zanimiv številnim. Tudi zato ne bodite presenečeni, če boste 17. novembra letos, ko bo v Mariboru gostovala Ukrajina, na tribunah videli kakšno izmed znanih evropskih imen. Mourinha, trenerja ArsenalaArsena Wengerja ali koga tretjega …