Pravilno zalivati, gnojiti in z malce duše …

Dvorišče Aluminija, že nekaj mesecev tudi prizorišče prvoligaških tekem, v času reprezentančnih premorov obiskujejo tudi slovenski nogometaši. In to delovno, saj v športnem parku, ki je v lasti Aluminija oziroma osrednjega pokrovitelja Taluma, poteka večina treningov.

Odločitev je logična, saj je igrišče v Kidričevem zgledno pripravljeno, nahaja pa se v neposredni bližini Ptuja – dolgoletne ''štajerske'' reprezentančne postojanke. Sodelovanje je Nogometna zveza Slovenije (NZS) okrepila z dogovorom. ''Z NZS, ki nam je sofinancirala izgradnjo igrišč z umetno travo, imamo še vedno veljavno pogodbo in smo reprezentanci dolžni ponuditi določene ure treningov. In to ne glede na to, ali se igra na umetni ali pravi travi,'' nam je med treningom članske reprezentance v Kidričevem zaupal Toni Pernat. Sekretar Aluminija in zaljubljenec v nogometno igro nam je pojasnil, da se zahteve igralcev domačega prvoligaša prav v ničemer ne razlikujejo od najboljših slovenskih nogometašev, ki nosijo državni dres. ''Z reprezentanco nimamo prav nobenih težav, saj so navajeni reda. Tako kot naši fantje (nogometaši Aluminija, op. p.). Igrišče pripravimo reprezentanci vedno na enak način, kot bi ga naši ekipi,'' je pojasnil in ponosni prikimal naši ugotovitvi, da gre za eno najboljših nogometnih zelenic v Sloveniji. ''Naj ne bo neskromno, ampak imamo kar soliden, dobro urejen športni park s petimi igrišči z naravno travo in to redno vzdržujemo. Konec koncev tu ne trenira rada le naša reprezentanca, ampak se k nam vračajo tudi znane ekipe iz Evrope.''

Tukaj so trenirali tudi Valencia, WBA, Reading …

V Kidričevem so tako že trenirali ''profesionalci'' Valencie, West Bromwich Albiona, Readinga, pa tudi številnih ukrajinskih in ruskih klubov. ''Čez poletje je tu zelo pestro, mi pa se trudimo, da lahko omogočimo delo čim večjemu številu klubov,'' pojasnjuje Pernat.

Čez leto je glavno igrišče namenjeno le tekmam Aluminija in treningom reprezentance. Kje tiči skrivnost tako dobro pripravljenega igrišča? ''Recept? Naše igrišče je zelo staro. Že leta in leta nismo dosejevali trave. Jo je pa treba ob pravem času zalivati in gnojiti. Če se da zraven še malce duše, je potem to to,'' se je nasmehnil dolgoletni navijač Aluminija. V času treninga Stojanovićeve čete so se iz slačilnic podali tudi nogometaši Aluminija in se odpravili na drugi konec športnega parka. ''Tam imajo igrišče, ki je popolnoma enake kakovosti.''