Sesul se mu je svet, nato je vsem zaprl usta

Če bi njegovo zgodbo prikazali na filmskem platnu, bi bila zelo poučna. Zlasti mladi bi prejeli dokaz, da je treba sanjam prisluhniti tako zavzeto, da ne smeš odnehati že ob prvem neuspehu.

Primer Milivoja Novakovića je tako nazoren, da je postal vzorčen model za vse, ki so se zaradi zaprtih vrat oboževanega kluba odpravili v tujino in začeli iz nič. Če je komu uspelo, se ga je oprijel sloves, da je posnemal Novakovića, najboljšega napadalca, kar ga je imela Slovenija v tem stoletju.

Moral si nekaj plačati, če si želel igrati

Milivoje Novaković se je po zadnji tekmi v reprezentančnem dresu znašel na rokah soigralcev. Foto: Vid Ponikvar Prvič se je pri njem zapletlo v najbolj občutljivem obdobju, ki lahko doleti nogometaša. Ob prehodu iz mladinske v člansko kategorijo. Čeprav je med sovrstniki izstopal in s suhljato postavo postal najboljši klubski strelec, ni nikdar zaigral za člane. Zaman je trkal na njihova vrata. Strokovno vodstvo na čelu z Jedinkom Perico, nekdanjim branilcem Olimpije, ki je v Slovenijo prispel iz BiH, ga je ocenilo kot ne preveč obetavnega.

Mladi Milivoje, ki je vzporedno obiskoval in končal srednjo elektrotehniško šolo, je bil presenečen. Naletel je na oviro, ki se mu je zdela nerazumljiva. Sledila je še ena. Če je želel zapustiti klub, bi morali njegovi starši poravnati določen denarni znesek. "Težava je nastala z denarjem. Težko je, ko gledaš svoje starše, ki niso imeli dovolj denarja. Takrat si moral nekaj plačati, če si želel igrati. Take stvari te prizadenejo in jih nosiš globoko v sebi. Nekaterih stvari pač ne oprostiš," je lani povedal v intervjuju za Sportal in se spomnil temnega poglavja v karieri, ko je kot ambiciozni mladinec pričakoval povabilo v člansko ekipo, nato pa ostal brez vsega.

Ker si njegovi starši niso mogli privoščiti, da bi plačali tako visok znesek, so si izposodili nekaj denarja, mladi nogometaš pa je končno imel proste roke in se lahko odpravil drugam. Pozneje je večkrat pojasnil, da ne bi nikomur privoščil česa podobnega, niti sovražnikom.

V Avstriji se je utrdil, v Bolgariji golgeter prvenstva

Njegov prvi klub je bil avstrijski nižjeligaš Klopeinersee. Foto: Vid Ponikvar Začelo se je novo poglavje v karieri dolgonogega Ljubljančana, razočaranega zaradi Olimpije, ki ni dočakala njegovega krstnega nastopa za člansko ekipo. Slovenski nogomet se mu je priskutil. Želel je izkusiti nekaj novega, neobremenjenega.

Odpravil se je v Avstrijo, kjer je z 20 leti pristal v najnižji ligi. V sezoni 1999/2000, ko se je Maribor pod taktirko Bojana Prašnikarja senzacionalno uvrstil v skupinski del lige prvakov, je Novaković podpisal prvo tujo pogodbo in se navajal na nov jezik.

Njegov prvi klub je bil Klopeinersee (Klopinjsko jezero) iz Škocjana (St. Kanzian) v Podjuni. Na avstrijskem Koroškem je začel opozarjati nase, nato pa v slogu hollywoodskih uspešnic vsako leto postregel z boljšim klubom. To ga je utrdilo, psihološko je postal tako močan, da ga je malokaj vrglo iz tira.

Pet let pozneje, ko je že povsem sprejel avstrijski način dojemanja nogometa in je igral v Linzu, ga je premamila mikavna ponudba iz Loveča. Litex je imel dober nos. Nova je postal prvi strelec bolgarskega prvenstva, njegova cena je narasla. V evropskih tekmovanjih so ga začeli spoznavati tudi močnejši klubi, za popolno srečo pa je poskrbel vpoklic v člansko reprezentanco.

Trinidad in Tobago ni niti slutil, kaj ga čaka

V reprezentanci je zgledno sodeloval s kapetanom Robertom Korenom. Foto: Vid Ponikvar Selektor Branko Oblak ga je v začetku leta 2006 povabil na prijateljski turnir na Ciper. Novaković je bil vzhičen. Uresničile so se mu sanje. Sedem let po odhodu v tujino in negotovostih, ki jih je bil deležen za Bežigradom v zeleno-belem dresu, je prejel veliko zadoščenje.

Oblak je pozneje pojasnil, da mu ga je takrat toplo priporočal Ljupko Petrović, srbski strokovnjak, ki je pred 26 leti popeljal Crveno zvezdo na evropski prestol, takrat pa je deloval v Bolgariji.

Novaković je prebil led, na seznam strelcev pa se je povzpel že na tretji tekmi. In to kako! Proti Trinidadu in Tobagu, majhni karibski državi, ki jo je sloviti Nizozemec Leo Beenhakker pripravljal za nastop na SP 2006, je visoki Ljubljančan, slabo poznan domačemu občinstvu, priredil nepozaben spektakel. Dosegel je hat-trick in razvnel strasti navijačev, ki so lahko le sanjali o tako nevarnem in učinkovitem napadalcu.

V dresu Kölna tretji strelec budndeslige!

Pri kozličkih je sodeloval s slovitim nemškim napadalcem Lukasom Podolskim. Foto: Sportida Nagrade za dobre igre v Bolgariji in slovenski reprezentanci so zagotovile nov premik na bolje. Preselil se je v Köln, ki je zanj odštel 1,5 milijona evrov. S kozlički je ustvaril poseben odnos. Postal je ljubljenec njihovih navijačev, najboljši strelec kluba, v sezoni 2009/10 celo prvi golgeter druge nemške lige.

S Kölnom je odigral štiri prvoligaške sezone, najbolj pa se je izkazal pred šestimi leti, ko je bil s 17 zadetki tretji najboljši strelec nemškega prvenstva! Bil je tako uspešen, da so mu navijači Kölna prepevali posebno pesem, za dodatno radost pa je poskrbel preboj Slovenije na SP 2010.

Novaković je bil v reprezentanci neustavljiv. Od Zlatka Zahovića ga ni bilo junaka, ki bi dosegal zadetke tako pogosto kot natančni Ljubljančan. Bil je hiter, tehnično spreten, zelo pogosto se je znašel ob pravem trenutku na pravem mestu. Pomagal je k uvrstitvi na SP 2010, kjer je Kekovo četo od zgodovinskega nastopa v osmini finala delilo le nekaj minut.

Slovenski nogomet je žarel v ritmu velike poletne evforije, Nova pa se je tako navezal na državni dres, da je začel prihajati na akcije tudi takrat, ko mu je zdravniška služba Kölna to odsvetovala.

Navijači Kölna so oboževali slovenskega napadalca, ki se ga je hitro oprijel vzdevek Novagol. Foto: Sportida

Trmasto je pospravil kovček in odšel v Slovenijo, kjer je stisnil zobe in zdržal napore. To ni bilo všeč takratnemu trenerju Hrvatu Zvonimirju Soldu, tako da je ostal brez kapetanskega traku. V reprezentanci je bil daleč najboljši strelec, med igralci pa se je spletla tako velika vez, da jih ni želel za nič na svetu pustiti na cedilu.

Kek in Novaković zapustila reprezentanco

Čeprav so se trudili, so izbranci Matjaža Keka po domačem spodrsljaju proti Estoniji ostali brez resnejših možnosti za napredovanje. Konec kvalifikacij za EP 2012 in končno četrto mesto je pomenil velik neuspeh. Kek je zapustil selektorski stolček, pri 32 letih pa se je od izbrane vrste oddaljil tudi Novaković. Zaigral je na svetovnem prvenstvu leta 2010, na evropsko prvenstvo pa se mu ni posrečilo uvrstiti. Foto: Vid Ponikvar

Kmalu je postal predrag strošek za Köln, ki je v drugi ligi iskal rešitve za lažjo finančno preživetje. Nova, ki je v Nemčiji večkrat postal kar Nova Doppelpack, saj ni manjkalo srečanj, na katerih je dosegel dva zadetka, ni bil v resnih načrtih kozličkov.

Odpravil se je na dolgo pot in kot posojeni napadalec Kölna zaigral na Japonskem. Dežela samurajev ga je začarala. Vzljubil jo je, prav tako japonsko hrano, s pomočjo katere je lažje ohranjal tako visoko stopnjo pripravljenosti, kot da se ne bi bližal 40. letu.

Slovenija je za kratek čas z njim izgubila stik. Na Japonskem je bil med najboljšimi strelci in poskrbel, da se je v deželo vzhajajočega sonca preselilo še nekaj njegovih rojakov. Na klic novega selektorja Slaviše Stojanovića, ki ga je želel vpoklicati za tekme, se ni oglašal. Že takrat, ko je stanoval še v Nemčiji. Odločil se je, da bo do nadaljnjega pozabil na reprezentanco.

Poškodoval se je, nato je sledil švicarski preobrat

Na dramatični tekmi v Baslu, ko se je vpisal med strelce, si je poškodoval ključnico. Foto: Sportida Zdržal je dve leti, nato pa se je nanj spomnil Srečko Katanec. Sredi kvalifikacijskega ciklusa za SP 2014, ko ni kazalo najbolje, se je Novaković vrnil v reprezentanco in ponovno odločal srečanja. Postal je gonilna moč Slovenije, ki je bila skoraj do zadnjega v boju za napredovanje.

Dve leti pozneje so se končale kvalifikacije za EP 2016. Novaković je imel neverjetno smolo. Na najpomembnejšem gostovanju v Baslu je začel odlično in Švicarje utišal z zadetkom. Slovenija je dosegla še enega in še dobrih deset minut pred koncem tekme vodila z 2:0. Novaković si je malce pred drugim slovenskim golom poškodoval ključnico. Predčasno je moral iz igre, njegovi soigralci pa niso izkoristili priložnost. V izdihljajih tekme so prejeli tri gole in nespretno izgubili z 2:3.

Ko se je vrnil po poškodbi, je v začetku leta 2016 razkril odločitev, ki je močno odmevala po vsej državi. Vrnil se je z Japonske in iskal novega delodajalca. Kot Ljubljančan se je resda dogovarjal tudi z Olimpijo, a ni bil zadovoljen z načinom razmišljanja in delovanja takratnega športnega direktorja Ranka Stojića.

Po vrnitvi v domovino so ga pričakale žaljivke v Novih Jaršah

Če mu zmaji niso ponudili vsega, kar je želel, pa je z obema rokama sprejel vabilo Zlatka Zahovića in NK Maribor. Vrnil se je v domovino. Resda ne v svoj rojstni kraj, kar je nekatere navijače Olimpije tako razkurilo, da so stene bloka v Novih Jaršah, kjer je preživljal mladost, popisali z žaljivimi in vulgarnimi sporočili. Odločil se je za Maribor.

Po podpisu pogodbe z Mariborom ga je v Novih Jaršah pričakalo takšno sporočilo. Foto: Bor Slana

Preselil se je na Štajersko k srčni izbranki Martini, s katero imata otroka Nikolasa. Hitro je spoznal, da so Slovenci zelo nevoščljivi do tistih, ki izstopajo z uspehi. Najbolj mu je bilo žal nekdanjih sosedov v Novih Jaršah, ki so morali vsak dan brati žaljive napise, v Ljubljani pa je še naprej hodil s pokončno držo in se čudil sprejemu, ki ga je bil deležen kot dolgoletni reprezentant.

Najprej je z Mariborom po turbulentni sezoni 2015/16, v kateri se je večkrat vprašal, ali mu je bilo tega sploh treba, osvojil pokalno lovoriko. "V današnjem času ni nikjer več varno. To ni pravi odnos do nogometa. Moralo bi biti tako, da bi šport zmagal," je opozoril na nešportne prizore na enem izmed treningov, ki so ga obiskali predstavniki Viol, eden izmed njih pa je prisolil zaušnico Amirju Derviševiću. Takšno obnašanje je obsodil.

Z Mariborom naprej do pokala, nato še do naslova

Lani je imel ponesrečeno sezono z Mariborom, ki je ostal brez kante, pred dvema tednoma pa se mu je smejalo na ves glas. Prvič je proslavljal z navijači vijolic na južni ploščadi Ljudskega vrata. Končno je dočakal naslov državnega prvaka, pri 38 letih pa so ga nogometaši 1. SNL uvrstili na seznam treh osrednjih kandidatov za naziv najboljšega v prejšnji sezoni.

Nagrade ni prejel, več glasov je prejel Dare Vršič, pred koncem sezone pa napovedal, da se bo o nadaljevanju kariere odločil po vrnitvi s poletnih počitnic. Odločitev je sprejel nekoliko hitreje in dan pred kvalifikacijsko tekmo z Malto sporočil, da nepreklicno odhaja.

Poslovil se je tako, kot se za junaka iz filmske zgodbe spodobi. Vstopil je kot rezervist, dosegel zadetek za 2:0, svojega 32. v reprezentančni karieri, nato pa končal v zraku, na rokah soigralcev, ki so mu s špalirjem priredili čustveno slovo. Skupaj s sinom in ženo se je sprehodil med igralci, se poslovil od občinstva v Stožicah in sklenil kariero.

Osemnajst let po tem, ko je v rojstnem mestu neuspešno trkal na vrata članske Olimpije in se podal na negotovo pot v Avstrijo, so njegovo slovo povzele vse večje agencije. Odšel je drugi najboljši strelec reprezentance Slovenije vseh časov.

Nasmejana druščina, ki jo bo družinica Novaković v prihodnosti zagotovo pogrešala. Foto: Grega Valančič/Sportida  

Pot, ki jo je prehodil do statusa spoštovanega in svetovno prepoznavnega nogometaša, je bila tako trnova in mučna, da bi si zaslužil nagrado za nadčloveške napore in potrpežljivost. Dvakrat je začel iz nič, nato pa s trdim delom in odrekanjem postal Novagol. Kralj slovenskih strelcev, ki je v soboto pomahal v slovo!