Nedelja, 23. 6. 2013, 12.03
8 let, 8 mesecev
Po razpadu NK Primorja so Ajdovci postavili zdrave nogometne temelje
''NK Primorje je bil izrazito naravnan v profesionalni nogomet, kjer so bili vsi cilji podrejeni članski ekipi. Pri naših mladincih in kadetih, ki so igrali v prvi ligi, takrat še v povezavi z Biljami, je Ajdovščina kot mesto utrpela manjše izgube, saj so se morali na treninge voziti 30 km daleč. Ker so morali igrati tudi otroci iz Bilj, se je, logično, kvota igralnih mest razdelila. S pridobitvijo nogometnih površin imajo otroci zdaj boljše pogoje. Pozitivna stvar pa je tudi neodvisnost: postavili smo zdrave temelje, odvisni smo sami od sebe. Nad nami ni uprave, ki ima drugačne ambicije kot mi,'' je za začetek primerjavo med NK Primorjem in Nogometno šolo Ajdovščina potegnil njen vodja Andi Mamič.
Čeprav so Ajdovci ambiciozni, pa ostajajo na realnih tleh, saj se zavedajo, da so palček na nogometni sceni: ''Naša ambicija ni, da bi poiskali talente, jih pripeljali do vrhunske ravni in prodali naprej ter z izkupičkom financirali mladinski pogon. Temeljna ambicija je, da otrokom zagotavljamo razvoj kakovostnega nogometa. Če se bo kateri izmed njih razvil v vrhunskega nogometaša, je to vsekakor dobrodošlo. Moramo biti realni, saj smo majhni. Evropski bazen je ogromen, za naše razmere že slovenski. Pri nas se preveč govori o igranju v najvišjih ligah, manj pa o razvoju osebnosti skozi šport. Pri nas so vzgojni vidiki prav tako pomembni kot tekmovalni.''
Severnoprimorski zanesenjaki, ki še zmeraj upajo, da bodo dobili povabilo za nastopanje v tretji ligi, za zdaj sploh ne razmišljajo o vrnitvi v prvo ligo: ''Prva liga trenutno ni realna. Naš cilj je, da bi članska ekipa čim prej prišla v tretjo ligo, kar si nedvomno zasluži. Z eno dobro generacijo in s trdim delom bi se lahko v nekaj letih prebili v drugoligaško konkurenco. Dolgoročno pa bi lahko dočakali čase, kot so nekoč že bili v Ajdovščini. Ne smemo ponoviti napake iz preteklosti, da bi na račun dobrega gospodarskega položaja drugje kupovali igralce, ker je Nogometna šola Ajdovščina nogometna šola ajdovske občine. Prva liga za nas v desetih letih ni realna. Poleti smo začeli sodelovati z nogometnim klubom Škou Nagode. Oni so se preregistriali v naše društvo, tako da zdaj formalno zadostujejo pogojem za licenciranje. Ob prehodu v tretjo ligo ima Škou Nagode pokrito vso nogometno piramido. To je sklenjeno z enoletnim sporazumom, ki se bo verjetno podaljšal. Čeprav se Škou Nagode ni neposredno uvrstil v tretjo ligo, pa še vedno upamo, da se bo vanjo uvrstili s povabilom, saj vemo, kakšne so razmere v tretji ligi.''
Ajdovski otroci, ki igrajo nogomet, pa so velik magnet za skavte, ki nenehno prežijo nanje: ''Upamo, da so se že vsi Ajdovci sprijaznili s tem, da smo majhni in da ne bomo mogli zadržati vseh svojih fantov. Skavti talente iščejo že od 12. leta. Pri mladincih in kadetih je mreža skavtov zelo razvita. Že tukaj nam okoliški klubi kradejo igralce. Gre za lobiranja, umazane igrice, izkoriščanja otrok, manipulacije. Mladinci in kadeti so zdaj izpadli iz druge lige. Tu še zmeraj plačujemo davek, ki se je zgodil, ko je Primorje razpadlo. Takrat je cvet generacije odšel v Novo Gorico, ki je bila dvakrat zapored mladinski prvak. Pol ekipe je Ajdovcev, ki so bili do svojega 14. leta še pri nas. Te luknje ne moremo zapolniti. Naše generacije prihajajo. Nekatere generacije, ki so trenirale pri Primorju v slabših pogojih, nam je uspelo dvigniti. Povsem naše generacije so od U12 navzdol. Če pri njih ne bo uspeha, smo odgovorni mi. U14 je prehodna generacija, ki je na žalost v mlajših kategorijah precej izgubila, ker se je Primorje do mlajših selekcij vedlo mačehovsko. To ni nobena skrivnost. Naši fantje prihajajo iz Ajdovščine in okolice. V vseh kategorijah imamo okoli 150 otrok, a jih je premalo, zato bi bilo logično, da bi se povezali s sosednjo Vipavo, ki ima svoj nogometni klub. Žal še nismo našli skupnega jezika, a upam, da ga bomo v prihodnje, saj bi to koristilo obema. Kakovost trenerjev je tako dobra, da so vsi pravzaprav nezamenljivi. O njih lahko govorim samo v superlativih. Žal nimamo takšne baze, da bi se že lani prebili v prvo ligo in bi lahko povlekli igralce iz nekaterih okoliških klubov ter trenerski potencial razvili do popolnosti. S takšno bazo, kot jo imamo, se je težko prebiti skozi kvalifikacijska sita. Idrija je na primer podobno velika kot Ajdovščina, nima toliko razvitih športov, je pa združena s Tolminom. In s takšnimi tekmujemo.''
Po preteku dveletne zagonske pomoči občine se je nogometna šola Ajdovščina prijavila na javni razpis občine za šport. ''Vsa društva v Ajdovščini so se prijavila na javni razpis za šport. Od tam pričakujemo določen del sredstev, s čimer pa še zdaleč ne bomo pokrili celotnega proračuna nogometne šole. Še vedno veliko finančno breme nosijo starši. Glede na aktivnosti in število fantov je prispevek razmeroma ugoden, ker imajo klubi v bližini prvoligaških centrov neprimerno višjo vadnino. V ajdovskem okolju je gospodarstvo v takšnem položaju, da ne moremo zahtevati višjih vadnin. Pomagamo si s sponzorji, a razmere tudi zaradi finančnega stanja v državi niso nič kaj rožnat. Ajdovski zasebniki finančno priskočijo na pomoč na turnirjih z manjšimi vložki, vendar še zmeraj iščemo generalnega sponzorja. Trenutno smo prisiljeni v znižanje stroškov iz leta v leto. Za zdaj še imamo toliko sredstev, da lahko otroci kakovostno trenirajo. Ne vem pa, koliko časa bomo lahko še zdržali,'' je svoje misli zaokrožil vodja nogometne šole Andi Mamič.
Nogometna šola Ajdovščina, torej mladinski pogon, večinoma igra na štadionu z umetno travo, na pomožnem igrišču izvajajo treninge, del tekem igra tudi na glavnem štadionu. Nogometni klub Škou Nagode, ki nastopa v ligi MNZ, trenira na štadionu z umetno travo, na glavnem štadionu pa igra tekme.
Direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar je prepričan, da je glavni štadion v odličnem stanju in da si zasluži tekme na vrhunski ravni: ''Naši športni nogometni objekti so v odličnem stanju, ker imamo zaposlenega vzdrževalca, ki vsakodnevno skrbi zanje. Kot vidite, je glavni štadion zmeraj vrhunsko pripravljen, zato lahko nogometaši kakovostno opravljajo treninge in igrajo tekme na vrhunski ravni na naši infrastrukturi. Štadion zagotovo ustreza pogojem igranja v prvi slovenski ligi. Pred kratkim smo imeli obisk Evropske nogometne zveze. Pričakujemo, da nam bo Uefa za naš štadion – ki ima izvrstno travo – in za vso infrastrukturo podelila dve zvezdici, kar pomeni, da bomo lahko na njem gostili kvalifikacijske tekme U21, žensko reprezentanco in mlajše selekcije. Septembra oziroma oktobra lahko pričakujete v Ajdovščini odmevne tekme.''
Na glavnem štadionu v Ajdovščini se je po razpadu NK Primorja ustavil marsikateri pomemben klub in marsikatera pomembna reprezentanca: ''Imeli smo državne prvake, Maribor, na pripravah, selekcije U21, U20, U19, U17. Maja smo gostili tudi turnir narodov, pri nas so bile reprezentance Japonske, Mehike, Italije in Slovenije. Nogometna šola Ajdovščina je pred kratkim sklenila odmevni turnir mesta Ajdovščina, ki je gostil 80 klubov mlajših kategorij. Štadion tržimo tudi tako, da oddajamo v najem bar, ki je v njegovem sklopu. Sicer ne razmišljamo, da bi na štadionu prirejali koncerte, ker nimamo primerne opreme, da bi prekrili travnato površino. Množičen obisk na travnati površini bi zagotovo povzročil škodo, zato se nočemo izpostavljati. Če bi hoteli organizirati koncerte, bi morali veliko vložiti, a za zdaj o tem ne razmišljamo. Zdaj se bolj ukvarjamo s tem, da bi igrišče služilo svojemu prvotnemu namenu – igranju nogometa, ne pa koncertom.''