Oblak ni več najslabši, zdaj je to Stojanović

Zakaj je tovrstna primerjava nehvaležna? Zato, ker je nekateri računal (vsaj na papirju) na lažje tekmece, drugi je imel na voljo bolj nadarjeno ekipo, tretji igral bolj zavzeto na prijateljskih srečanjih, četrti imel opravka z največjimi in najbolj zahtevnimi tekmovanji ... In še bi lahko naštevali. Zato je primerjava selektorjev skoraj tako neposrečena kot ocenjevanje dometov voznikov pri formuli 1. Če bi od voznikov formule 1 zahtevali, da uporabljajo enaka vozila z enakimi lastnostmi, potem bi se hitro videlo, kdo je boljši. Tudi selektorji niso venomer delovali v identičnih okoliščinah. Ima pa vseeno statistika močne zaveznike v navijačih, ki znajo prepoznati, kdo je imel na voljo boljše pogoje, bolj hvaležno enajsterico ali pa manj športne sreče. In večina zna ločevali zrno od plevela.

V primeru šestih dosedanjih slovenskih selektorjev članske izbrane vrste je igra številk nekoliko poenostavljena, saj dejansko ponuja najboljše pokazatelje pri tistih dveh, ki sta kot edina občutila čast in spoštovanje, da sta majhno Slovenijo popeljala na največja tekmovanja. To sta Srečko Katanec in Matjaž Kek. Oba sta zelo povezana s Slavišo Stojanovićem, ki je v nedeljo zvečer uradno prekinil službovanje s krovno nogometno zvezo, reprezentanca pa je v tem trenutku brez selektorja. Katanec je z njim sodeloval na Bližnjem Vzhodu, kjer mu je ''Slave'' pomagal pri vodenju reprezentance ZAE. Spletla se je močna vez, ki bi doživela kar nekoliko nepričakovano nadaljevanje, če bi ''učitelj'' na praznem slovenskem stolčku nadomestil ''učenca''. Vsaj po tistem, kar smo od Katanca slišala pred nekaj meseci. Stojanović je na selektorskem mestu nasledil Keka. Sprva nič kaj prepričljivega selektorja, nato pa junaka ljudskih src, ki je navduševal z izjemnim in prefinjenim občutkom za nastopanje v javnosti. Tako Katanec kot Kek se lahko pohvalita z najboljšo statistiko. Pri osvojenih odstotkih točk na posamezno tekmo sta daleč pred vsemi, ''Srečko Nazionale'' je zbral najmanj porazov (gledano v odstotkih), Mariborčan, tudi on se je v zadnjem času zadrževal pri Arabcih, a izdržal le nekaj mesecev, pa je dočakal največ zmag.

Ni dočakal tekme z nedotaknjeno slovensko mrežo

Kaj pa Stojanović? Pri vseh treh kriterijih je zadnji. Osvojil je najmanj ''točk'', se najmanjkrat veselil zmage in največkrat objokoval poraze. Tiste na prijateljskih srečanjih se je še dalo opravičiti, veliko manj pa kvalifikacijske, ki so Slovenijo po štirih nastopih prikovali na predzadnje mesto in občutno možnosti za preboj na svetovno prvenstvo leta 2014. Ali pa vsaj priložnosti, da bi ostali v krogu kandidatov za brazilski spektakel do zadnjega kroga. Je tudi edini selektor, ki je Slovenijo vodil na manj kot desetih tekmah, poslovil se je kot edini, ki ni dočakal niti ene tekme, na kateri bi njegovi izbranci zadržali mrežo nedotaknjeno. Skupno je osvojil (če je zmaga vredna tri, remi pa eno) najmanjši odstotek točk. Manj kot 30 odstotkov. S tem je Branka Oblaka ''osvobodil'' bremena, da je bil najmanj uspešen selektor v zgodovini slovenske reprezentance. Nekje vmes sta na lestvicah Bojan Prašnikar in dr. Zdenko Verdenik (slednji ima službo na Japonskem, ''Prale'' pa čaka na novega delodajalca), ki predstavljata zlato sredino uspešnosti slovenskih selektorjev.

Postavlja se vprašanje, ali bo Slovenija doživela novega, še sedmega različnega selektorja, ali pa se bo odgovorne naloge oprijel kdo, ki jo je že opravljal. Sodeč po zadnjih scenarijih naj bi imel največ možnosti Katanec ...