Nekaj je zanimivost, drugo pa kakovost #komentar

Prizor številka ena. November 2015. Zadnja kvalifikacijska tekma Slovenije, ki je v Ljudskem vrtu skušala nadoknaditi zaostanek iz Ukrajine (0:2), a ostala praznih rok (1:1), posledično pa tudi brez nastopa na evropskem prvenstvu v Franciji. Slovensko reprezentanco so na igrišču predstavljali le legionarji. Vseh 14, ki jih je stopilo na igrišče, je imelo tujega klubskega delodajalca. Tudi Milivoje Novaković, ki je takrat spadal še pod okrilje japonskega kluba iz Nagoye.

Prizor številka dve. Junij 2016. Generalka Katančeve čete pred začetkom kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2018 gostila Rusija. Slovenija je v Stožicah gostila Turčijo. Dvoboj je bil prijateljske narave, gostje so se odpravljali na Euro v Francijo, slovenska izbrana vrsta, polna novincev, pa je ostala brez pozitivnega rezultata (0:1). Na dvoboju je nastopilo 16 slovenskih nogometašev, štirje pa so zaigrali kot člani slovenskih klubov. To so bili Blaž Vrhovec (takrat še kot kapetan Celja), Jure Matjašič (nogometaš Zavrča), Miha Zajc (Olimpija) in drugi najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov Novaković (Maribor). Razlika je bila očitna, v reprezentanci so igrali tudi nogometaši, vajeni zgolj nastopanja na slovenskih nogometnih objektih.

Teden pred tem sta na Švedskem (0:0) dočakala priložnost tudi Rok Kronaveter (Olimpija) in Matic Črnic (Domžale), kar je ob podatku, da sta za igralni položaj med vratnicama kandidirala Nejc Vidmar (Olimpija) in Grega Sorčan (Gorica), krepilo spoznanje, da v Prvi ligi Telekom Slovenije opozarjajo nase domači nogometaši, dostojni časti in zaupanja, da lahko nosijo državni dres na najpomembnejših tekmah.

Pogreša več agresivnosti in teka

Selektor Katanec je spomladi uvidel, da je po odhodu nekaterih izkušenih reprezentantov na nekaterih igralnih položajih naletel na praznino in težave. ''Želim si, da bi me fantje, ki so poklicani, predvsem tisti iz slovenske lige, presenetili,'' je govoril marca, ko se je pripravljal na tekmi z Makedonijo (1:0) in Severno Irsko (0:1), na katerih je poslal v ogenj nekaj novincev, ki si služijo kruh v domačih klubih.

Tri mesece pozneje, ko sta sledila še zadnja testa pred začetkom kvalifikacij za SP 2018, je število kandidatov, članov domačih klubov, še povišal. Čeprav ga kakovost slovenskega prvenstva ni navdušila in ji je večkrat javno podal kritiko, je vztrajal pri tem, da med najboljše, kar po njegovem mnenju premore nogometna Slovenija, uvrsti tudi znance Prve lige Telekom Slovenije.  

''Nogomet v domači ligi bi moral biti boljši, agresivnejši, z več teka. Vsi govorijo, da v zadnjem času v Sloveniji gledamo boljši nogomet. Ni res. Daleč od tega. Slovenska liga je zanimiva, a nekaj je zanimivost, drugo pa kakovost,'' je skušal maja zajeziti evforijo, ki jo je ob koncu tekmovalne sezone 2015/16 sprožil napet dvoboj med Olimpijo in Mariborom za osvojitev državne krone.

Radovednost, kaj zmorejo "domači"

Grobo je ošvrknil domačo ligo in jo označil za vališče talentov, ki jim še nekaj manjka, da bi se spustili v boj z izkušenimi reprezentančnimi rutinerji, katerih ne bo manjkalo v novem kvalifikacijskem ciklusu. Morda je mislil drugače, morda bi lahko primerjavo izpeljal bolj diplomatsko, a je skušal zaigrati na struno iskrenosti. Tako je 1. SNL v konkurenci močnejših lig v Evropi, pa tudi drugod po svetu, označil za nedoraslo.

Zagovarjal je stališče, da se v domačem prvenstvu, vsaj glede najvišje ravni kakovosti, ne cedita med in mleko. Čeprav je tako mislil, pa je na zadnji reprezentančni akciji vseeno vztrajal pri nekaterih posameznikih, ki so izstopali v 1. SNL. Prišli so mu zelo prav, zlasti po nekaterih odpovedih in poškodbah uveljavljenih legionarjev, a vseeno ... Takrat bi se lahko spomnil tudi na nove obraze, ki igrajo v tujini in prav tako željno čakajo na vpoklic v reprezentanco, cilj vsakega nogometaša. A se ni.

Želel je še enkrat preizkusiti, kaj zmorejo fantje iz domačih logov, ki jih ljubitelji domačega nogometa najbolje poznajo, saj jih spremljajo na delu vsak konec tedna. Gnala ga je radovednost, hočeš nočeš pa je s tem tudi podal kompliment trudu vseh, zlasti pa nogometašev, da naredijo Prvo ligo Telekom Slovenije boljšo in privlačnejšo.

Olimpija prvič zaigrala všečno

S tem je fantom, ki igrajo za slovenske klube, ponudil najboljšo mogočo motivacijo, saj je dal vedeti, da bodo vrata članske izbrane vrste odprta najboljšim. Pa čeprav igrajo v slovenski ligi, ki bi lahko v primeru neuspešnega naskakovanja Maribora preboja v skupinski del lige Europa ostala brez predstavnikov v Evropi še pred septembrom. Podobno kot lani.

Prizor številka tri. Zadnji krog domačega prvenstva. Olimpija je prvič konkretneje pokazala šampionski obraz, ki ji je v prejšnji sezoni v sodelovanju z nenapovedanimi spodrsljaji Maribora prinesel največjo nagrado. Postala je prvak, na gostovanju v Domžalah, velikem derbiju 6. kroga, pa nadigrala Elsnerjevo četo, ki je po nepozabni zmagi nad West Hamom kotirala visoko in si skušala zagotoviti dober položaj med kandidati za prvo mesto.

Črnic vse bližje statusu legionarja

Domžale so v soboto razočarale. Tako sebe, navijače kot tudi trenerja, ki se je moral sprijazniti, da so v nogometu neizbežni tudi večeri, ko gre skoraj vse narobe. Doživljajo jih tudi najboljši, zakaj jih ne bi tudi Domžale, prijetna osvežitev te sezone?

Imele so še eno težavo, ki bi lahko postaja trajna. Manjkal je razigrani posameznik Matic Črnic. Ne toliko zaradi blažje poškodbe, kot psihične obremenjenosti, saj je vse bližje slovesen trenutek, ko bo zapustil domače zelenice in se odpravil v tujino. Morda kar na Kvarner, kjer ga željno pričakuje Matjaž Kek, a se še nekoliko zapleta pri uskladitvi finančnega dogovora. Tako bi lahko Domžale kmalu po Dejanu Trajkovskemu, ki uživa na Nizozemskem in je v polni tekmovalni formi, izgubile še enega štajerskega bisera. In potencialnega članskega reprezentanta, ki ne bi več predstavljal skupine domačih fantov, ampak legionarja.

Bo Kirm prejel vpoklic?

Selektorja je lahko razveselilo dejstvo, da sta bili v soboto gonilni sili zmajev Kronaveter in Zajc. Če sta se v prejšnjih krogih še iskala, zlasti Mariborčan, ki se je šele pred kratkim vrnil po poškodbi, staknil jo je ravno na reprezentančni tekmi na Švedskem, sta zdaj pokazala drugačen obraz. Dvoboj sta odigrala na ravni, ki se jo tudi pričakuje od reprezentantov. Dvignila sta tudi Andraža Kirma, dolgoletnega člana Katančeve čete, ki po vrnitvi iz Cipra še ni prepričal navijačev Olimpije. Trudi se, a je v njegovi igri še nekaj napak. Preveč. Tega se zaveda tudi sam in sprejema kritike.

Zanimivo bo videti, kako je njegov napredek ocenil selektor, ki bo v četrtek na Brdu pri Kranju predstavil seznam kandidatov za uvodno kvalifikacijsko tekmo za SP 2018 proti Litvi. Bo na njem tudi Kirm, ki se je želel vrniti v domovino, da bi bil bolj na očem javnosti, kar sodeč po uvodnih krogih ni bila najbolj smela odločitev? Zdaj ne igra več v tujini, ampak v slovenskem prvenstvu, kjer se po selektorjevih ocenah nogomet srečuje z nekaterimi pomanjkljivostmi.

Veliko govoril, naredil malce manj

Tu pa je še Maribor. Veliko je govoril, zlasti o tem, da ga zanima brezkompromisna vrnitev na prestol, naredil (vsaj v 1. SNL) pa malce manj. V zadnjem krogu je tako za največjo zgodbo poskrbel Aluminij. Klub, pred začetkom sezone označen za prvega favorita za izpad iz druščine najboljših, je zmagal tam, kjer so se v zadnjih letih bolj ali manj osvajale največje lovorike. V Ljudskem vrtu je spravil v slabo voljo Mariborčane, ki so ponudili občutno premalo, kot bi bilo moč sklepati ob sprehodu skozi igralski kader.

Nemočen je bil tudi najbolj izkušeni napadalec Novaković. Da ni pozabil nogometa, je v tej sezoni nakazal na nekaterih tekmah (Olimpija in Aberdeen), vseeno pa je njegov prispevek k rezultatu vijolic manjši od tistega, ki si ga je strokovno vodstvo domišljalo, ko ga je prvič pozdravilo na treningu.

Legionarji so blesteli, lepi spomini Novakovića

Novaković vseeno ne bi smel kar tako izostati z reprezentančnega seznama. Čeprav jih šteje že 37 let, mu je selektor namenil vlogo svojevrstnega mentorja mlajšim soigralcem. Pogled na statistično učinkovitost legionarjev, ki kandidirajo za ofenzivnejše vloge (dva gola Romana Bezjaka in Valterja Birse, zadetek Roberta Berića, podaja Josipa Iličića, dobre predstave Benjamina Verbiča in Kevina Kampla ...), daje slutiti, da bi lahko v Vilni v konici napada dočakal prednost nekdo drug. Bezjak in Berić imata v tem trenutku vse potrebno, da se to tudi zgodi, Ljubljančan pa bi lahko čakal na priložnost s klopi. 

Vseeno pa ne gre pozabiti, da je v prejšnjem kvalifikacijskem ciklusu Novaković prav na gostovanju v Litvi pokazal mojstrstvo, ko je žogo dvakrat na umetni podlagi, ki bo Katančevo četo pričakala tudi 4. septembra, spravil izza hrbta domačega vratarja. Tam ni zapravljal priložnosti tako pogosto, kot jih v dresu Maribora.

V Mariboru nastaja reprezentančna suša

Bi lahko prejel vpoklic še kdo iz vijoličastega tabora? Vrhovec se je letos pogosto družil s selektorjem, na začetku sezone pa ni prepričljiv. V Mariboru poteka igra nekoliko drugače kot v Celju. Ljubljančan se še prilagaja. Kako uspešen je pri tem, bo ocenil selektor, ko bo v četrtek predstavil seznam vpoklicanih igralcev. Glede na skromne predstave Maribora, pri katerem igra kar nekaj tujcev, v zadnjem obdobju je nanizal kar tri poraze, bi bilo iluzorno pričakovati prizore iz preteklosti, ko so se na reprezentančnem seznamu znašle tri ali štiri vijolice.

Takih prizorov v mestu ob Dravi ni bilo že dolgo, zlasti v letu 2016, ki Mariboru ni pisan na kožo, saj ne uresničuje vseh zadanih ciljev. In to ravno v obdobju, ko selektor v nasprotju s svojimi splošnimi ocenami o kakovosti 1. SNL v izbrano vrsto privablja več igralcev domačih klubov kot leta poprej. To pa je zapravljena priložnost, nad katero bi se lahko zamislili odgovorni pri Mariboru. Pa ne le oni, ampak tudi drugi udeleženci Prve lige Telekom Slovenije, ki bi lahko v tej sezoni pokazali bistveno več, a so padli na izpitu. Kot da bi zaigrali v krču, ko so prejeli občutek, da se jim odpirajo vrata A-reprezentance.