Nejc Pečnik: Za Zvezdo se ne igra, ampak živi

Če se na Otoku ni naigral, se je v Srbiji dogajalo prav obratno. Postal je eden izmed stebrov rdeče-belih, ki so tudi z njegovo pomočjo v jesenskem delu osvojili spodbudno drugo mesto. Ker za vodilnim Partizanom zaostajajo le točko, kar se v prejšnjih sezonah ni dogajalo, je optimizem, povezan s sanjami o težko pričakovanem naslovu srbskega naslova, še toliko večji. Nalezel se ga je tudi 28-letni Korošec, ki je v Beogradu z družino našel mir. Okrepil si je samozavest, se vrnil v člansko izbrano vrsto ter dokazal, da ni vse v denarju. Vedno je bil odkrit in brez dlake na jeziku, zaradi tega so ga vzljubili tudi navijači Crvene zvezde.

Kako ste se po šestih mesecih privadili na Crveno zvezdo? Lahko rečem, da sem veliko stvari o njej vedel že prej in sem se zaradi tega zelo hitro vklopil. Zdaj pridno delamo, treniramo, čakamo na denar in to je to.

Ustavimo se za trenutek pri denarju. Predsednik Dragan Džajić je potarnal, da klub v njegovi zgodovini še ni bil v težjem finančnem položaju. V zadnjem času se pojavlja vse več govoric o tem, da boste zaradi nerednega izplačevanja izgubili nekatere izmed najboljših igralcev. Se to res dogaja ali je to plod novinarskega senzacionalizma? Veliko je novinarskih zgodb, ki nimajo neke osnove, a dejstvo je, to vsi vedo in ni nobena skrivnost, da ni denarja. Oziroma da imamo velike težave z njim. Zdaj pa tako. Kdor to sprejme in zmore dati to na stran, potem lahko nadaljuje. Je pa res, da je nekaterim zelo težko, saj so že vse življenje v Srbiji in še niso igrali v tujini. Težko preživijo iz meseca v mesec, a to poskušamo dati stran in se bolj posvečati igri.

Kaj vas v takšnih okoliščinah sploh drži pokonci? Ljubezen do Crvene zvezde, velikega kluba? Ko sem prišel, so mi rekli, da se za Zvezdo ne igra, ampak živi. Tega se skušam držati. Čim manj razmišljam o financah, želim dati svoj del na igrišču. Vem, da mi je lahko Zvezda velika odskočna deska za naprej, ker je Zvezda dejansko še vedno Zvezda. Največji "brand" na Balkanu. In toliko, kolikor lahko sam pomagam Zvezdi, lahko tudi ona meni.

Je kakšno zagotovilo, da bo spomladi v finančnem smislu boljše? Ne vem, katero bi lahko bilo (kisel nasmeh). Ampak, ponavljam. Naredili bomo vse, da bomo tudi v teh pogojih prvi. To bi pomenilo veliko več kot le naslov. Tudi ljudem v Srbiji bi to veliko pomenilo, sploh navijačem Zvezde. Odprla bi se mogoče tudi nova vrata za sponzorje, da bi nam priskočili na pomoč. Sem optimist.

Bi lahko Crveno zvezdo opisali kot propadajočega velikana, ki se lahko pohvali le še s tradicijo, velikim imenom in zvestimi navijači? Tako črno pa spet ni. Je pa res, da so trenutno navijači tisti, ki vlečejo klub naprej. Dolg je res ogromen in vsak igralec ima aduta v svojih rokah. Če hoče, lahko odide, saj vsem zamujajo več kot tri plače. Potem pa je odvisno, koliko imaš rad Zvezdo ali kaj drugega. Za zdaj smo dokaj enotni, ekipa se je zaradi tega še bolj povezala. Smo več kot le soigralci. Našel sem dva, tri prave prijatelje. Lahko igramo predvsem na te karte, da bi postali prvaki. Na medsebojno povezanost.

S trenerjem Slavišo Stojanovićem sta podobno zgodbo občutila že v Celju, kjer tudi ni bilo finančno rožnato. Kako bi primerjali obdobji? Celje in Zvezda sta kluba, ki ju ne moreš po ničemer primerjati. Dobro, takrat sem se na svojo roko vrnil iz Prage. Vedel sem, kakšno je finančno stanje v Celju, prišel dobesedno z namenom, da se naigram in vrnem med žive ter poskušam izpeljati prestop. Takrat mi je Celje pomagalo. Ne glede na to, da nismo dobili denarja, sem potem lahko odšel v tujino. Tudi zdaj računam, da v Zvezdi odigram celotno sezono, da smo z božjo pomočjo prvi ter mogoče naredimo še kaj v kvalifikacijah za ligo prvakov, potem pa bomo videli, kako naprej.

Torej ostajate v Beogradu tudi po koncu sezone? Kvalifikacije za ligo prvakov se bodo začele že junija. Če bi bili slučajno prvi, bom takrat v vsakem primeru ostal, saj se prestopni rok začne julija. Glede na to, da imam še eno leto pogodbe, mislim, da se bomo lahko hitro dogovorili.

Po svetovnem medmrežju kroži veliko posnetkov vaših všečnih potez, miniatur, preigravanj. Ste se s trenerjem kdaj pogovarjali o tem? Ne, nič ni rekel o tem. To se v nogometu dogaja instinktivno. Tudi če bi rekel, da tega ne bom več poskušal, bi verjetno to spet ponovil. Odvisno je od počutja in forme. Ko se dobro počutim, bom delal take driblinge ter skušal pomagati ekipi. Nabralo se je nekaj lepih preigravanj. To imajo ljudje radi, o tem se veliko govori, zaradi takšnih potez pridejo na tribune. Upam, da bom z njimi pomagal ekipi do točk, potem lahko to velja le še za bonus.

Vas kot nogometaša bolj cenijo v Srbiji kot pri nas? Absolutno. Verjetno zaradi tega, ker je tukaj nogomet bolje medijsko pokrit. Večja je prepoznavnost, moramo pa biti tudi iskreni, da ljudje v Srbiji bolj živijo za nogomet. Bolj ga spremljajo kot Slovenci. Mi imamo več takih športov, tako da se navijaštvo porazdeli, v Srbiji pa je nogomet številka ena. Tudi zdaj, ko je košarka zelo zanimiva. Če smo mi športni narod, so Srbi še toliko bolj.

Kako pa je z infrastrukturo v srbski ligi, če se ozremo k bolj siromašnim klubom s spodnje polovice lestvice? Slovenija ima, če gledamo ligo kot celoto, boljšo infrastrukturo. Koper ima nov štadion, Celje, Maribor in Olimpija tudi. Takega oziroma podobnega, kot ga ima Gorica, pa imajo vsi srbski klubi, s tem da je okrog igrišča še kako stojišče, tako da se lahko zbere več ljudi. Je pa liga medijsko veliko bolj pokrita v Srbiji, mogoče tudi malce bolj zanimiva, saj so dve, tri ekipe močnejše, preostalo pa je na ravni slovenske lige. Zanimivo je na gostovanjih, kjer imamo vedno več navijačev od domače ekipe. Tako igramo skoraj vsako tekmo doma, le igrišča se menjajo. Zato navijači normalno pričakujejo vsakič zmago. Vsak spodrsljaj je katastrofa.

Kako pa doživljate Partizan? Kot zdravo konkurenco? Ni zdravega konkurenta.

Čutite potem do njega sovraštvo? Dobro, ne ravno sovraštvo, a nobeden od nas ne navija za Partizan. Če igrajo evropske tekme, jih gledamo, ampak ravnodušno. Vseeno nam je. Mogoče to ni prav, glede na to, da tudi Partizan predstavlja srbski nogomet. Morali bi vsi navijati za vse, a se čuti rivalstvo. V vseh pogledih hočemo biti boljši od njih. Na vsak način bomo poskusili, da bomo to sezono končali na prvem mestu.

Z dobrimi igrami za klub bi lažje ohranili tudi mesto v reprezentanci. Letos čakajo Katančevo četo zelo atraktivna gostovanja, sploh tista, ki sledijo po Alžiriji. Komaj čakam na njih. Upam, da bom pokazal dobre igre v klubu in da bom zraven. Če smo iskreni, bosta vsakemu slovenskemu nogometašu tekmi v Argentini in Urugvaju kot svetovno prvenstvo. To bo le ena tekma manj, kot bi jih odigrali v skupinskem delu. To je enkratna priložnost. Strinjam se s selektorjem, ki je rekel, da se zaradi tega splača odreči tudi počitnicam. Verjamem, da bodo na razpolago vsi najboljši slovenski nogometaši.

Ste že kdaj igrali proti zvezdniku tipa Lionel Messi? To še ne, sem pa po drugi strani že igral proti Italijanom in Angležem, kjer ni manjkalo dobrih igralcev.

Kdo pa je za vas boljši? Cristiano Ronaldo, ki je pred kratkim prejel zlato žogo, ali Messi, ki se je uvrstil tik za njim? Navijam za Real in Ronaldo je bil v letu 2013 zame najboljši. Če pa smo objektivni, pa je Messi zunajserijski igralec. Kot da ni s tega planeta. Kar lahko naredi on, ne more niti Ronaldo. Ko pa primerjaš igralca po celovitosti, ko gledaš na igro v skoku ter fizične sposobnosti, potem pa je Ronaldo tak stroj, da si je letos zaslužil nagrado.