UEFA liga prvakov
NK Maribor
Torek, 26. 9. 2017, 4.00
1 leto, 8 mesecev
Maribor pri evropski rekorderki
Sevilla FC, temeljni kamen španskega nogometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,93
Maribor bo zvečer na prvem letošnjem gostovanju v ligi prvakov igral tam, kjer leži srce španskega nogometa. Zakaj je Sevilla, čeprav tega statusa v Španiji ne uživa, eden od pomembnejših klubov v bogati zgodovini njenega in tudi evropskega nogometa?
Nogometaše Maribora v 2. krogu skupine E lige prvakov v torek ob 20.45 čaka tekma v Sevilli. Vloga glavnega sodnika na tej tekmi je pripadla Belorusu Alekseju Kulbakovu.
Španija je poskrbela za morda najbolj nadarjen rod v zgodovini reprezentančnega nogometa. Ekipo, ki je med letoma 2008 in 2012 nanizala svetovni in dva naslova evropskega prvaka.
Španski klubi so bili največkrat evropski prvaki. Real z 12 in Barcelona s petimi so poskrbeli za 17 rekordnih naslovov.
Španski nogomet je najboljši v Evropi, tudi na svetu. Začelo se je z zgodbo v Sevilli. V klubu in mestu, kjer danes zvečer gostujejo nogometaši Maribora.
Navijači in navijačice Seville so zelo vročekrvni.
Z nastankom nogometnega kolektiva, ki je v Španiji in v Evropi vedno stopical za najboljšimi, a se jim v zadnjem desetletju in pol močno približal.
Šest tednov za tem, ko so delavci iz Britanije ustanovili Sevillo FC, so 8. marca leta 1890 na tekmo povabili sosede iz Andaluzije Recreativo de Huelva in ga premagali z 2:0 v sploh prvi nogometni tekmi, ki je bila odigrana na španskih tleh. To sta najstarejša nogometna kluba v Španiji.
Medtem ko je Recre od takrat le pet sezon igral v prvi španski ligi, trenutno je tretjeligaš, je Sevilla v teh 127 letih dosegla marsikaj. Ne samo v Španiji, tudi in predvsem v Evropi. V novem tisočletju se je dodobra zarisala na svetovni nogometni zemljevid in postala eden izmed klubov, ki spadajo takoj za evropsko nogometno smetano.
Lovorike FC Seville:
Špansko prvenstvo (1x): 1945.
Španski pokal (5x): 1935, 1939, 1948, 2007, 2010.
Španski superpokal (1x): 2007.
Liga Europa (5x): 2006, 2007, 2014, 2015, 2016.
Evropski superpokal (1x): 2006
Pomembna v Evropi, čeprav sploh ni glavna v mestu
Diego Maradona v Sevilli.
Zanimivo, čeprav ni niti glavna v mestu - njen seviljski tekmec Betis je imel pred tremi leti večji obisk v drugi ligi, kot ga je imela Sevilla v prvi -, igra pomembno vlogo v evropskem nogometu.
Sevilla je svoj dom leta 1958 po desetletjih tavanja po različnih prizoriščih (La Trinidad, Mercantile, La Victoria in Estadio de Nervion) našla na štadionu Ramona Sancheza Pizjuana. Objekt, ki danes sprejme nekaj več kot 42 tisoč navijačev, nosi ime po dolgoletnem klubskem predsedniku.
Leži v središču, v poslovnem srcu mesta. Tudi zaradi tega je Sevilla, pri kateri so v čast otoških ustanoviteljev ohranili angleško ime FC in ne CF, kot je v navadi v Španiji, vedno veljala za klub premožnejših. Medtem naj bi za Betis pesti stiskal predvsem delavski razred. Čeprav je res, da navijaška skupina Seville Gol Norte, ki velja za eno najbolj glasnih in vročekrvnih v Španiji, velja za ekstremno levičarsko.
Zgodba o uspehu Seville se je začela pisati na prelomu tisočletij. Do leta 1948 se je dokopala treh pokalnih lovorik in ene, do zdaj edine v španskem prvenstvu, najboljša je bila leta 1946, potem se je začelo njeno kar 59 let trajajoče obdobje brez samcate lovorike.
Še najbolj so bili v Sevilli takrat verjetno ponosni na to, da je med letoma 1992 in 1993 v njihovem dresu igral eden izmed najboljših nogometašev vseh časov, Argentinec Diego Armando Maradona.
Ko je leta 2000 mesto športnega direktorja zasedel Monchi, se je v Sevilli spremenilo vse.
Prišel je španski Zlatko Zahović in spremenil potek zgodovine
Potem so se leta 2000 v klubu, ki je takrat ravno izpadel iz prve lige, odločili za potezo, ki je spremenila njihovo klubsko zgodovino. Na mesto športnega direktorja kluba so postavili Ramona Rodrigueza Verdeja, nekdanjega vratarja Seville.
Monchi, kot kličejo tega nekdanjega vratarja, je od obrobnega nogometaša, ki je v enajstih sezonah zbral vsega 85 nastopov, v naslednjem desetletju in pol prehodil pot do morda najpomembnejšega človeka v zgodovini kluba.
Kot nekakšen seviljski Zlatko Zahović. S to razliko, da je velikemu izzivu naproti odšel z mnogo manjšo manj pomembno nogometno preteklostjo.
- Blaž Vrhovec: Tudi oni so le ljudje tako kot mi
- Oslabljeni Mariborčani z zamudo poleteli v seviljsko vročino
- Goran Dragić in druščina preteklost, na oder prihajajo nogometaši
- Tako dobri, da jim je mero vzel šele Jan Oblak
Vzgajal je, prodajal drago in kupoval poceni
"Zgradi dobro mladinsko šolo in dobro skavtsko službo," so zabičali takrat 32-letnemu Monchiju. Poslušal jih je. Poskrbel je za odlično mladinsko šolo, ki je dala nekaj sijajnih nogometašev, kot so Sergio Ramos, Jose Antonio Reyes, Jesus Navas, Alberto Moreno ... Vzpostavil je odlično skavtsko službo, po vsem svetu v njej sodeluje kar 700 lovcev na talente, in z njo poskrbel za več kot 200 milijonov plusa v klubski blagajni.
Prodajal je drago in kupoval poceni. Vitola je leta 2013 kupil za dobre tri, letos poleti ga je prodal za 36 milijonov evrov. Dani Alves ga je leta 2003 stal le nekaj več kot pol milijona, leta 2008 ga je prodal za 35 milijonov. Julio Baptista je prišel za tri in pol, po dveh letih pa odšel za 20 milijonov. S Carlosom Bacco je v dveh letih zaslužil 20 milijonov, še nekaj več je Sevilla zaslužila v dveh letih z Grzegorzom Krychowiakom in tako naprej.
Kapetan Real Madrida Sergio Ramos je nogometno pot začel pri Sevilli.
Filozofija, ki je prinesla serijo evropskih lovorik
"Z najboljšimi klubi v Španiji in Evropi se finančno ne moremo primerjati, zato moramo biti zelo natančni in pazljivi. Moramo delati več in biti pazljivi. Moramo najti nogometaše in ljudi, ki ustrezajo naši filozofiji. Vzgajati jih moramo v duhu ljubezni do našega kluba in mesta," je Monchi v nekem intervjuju pojasnil svojo filozofijo.
Klubsko filozofijo, ki je Sevilli v zadnjih desetih letih prinesla ogromno uspehov. Ne le, da je od takrat naprej v vsaki sezoni končala v zgornji polovici španskega prvenstva. Začela je osvajati tudi lovorike in to tudi evropske. Pravzaprav predvsem evropske.
Trener, ki pravi, da vse dolguje noremu Argentincu
Eduardo Berizzo je prišel poleti.
V Sevilli je v zadnjem obdobju največji pečat pustil trener Unai Emery, ki ji je prinesel tri zaporedne naslove v ligi Europa. Ko je lani odšel na klop PSG, ga je nasledil Argentinec, ki je Čile popeljal do južnoameriškega naslova, Jorge Sampaoli. Zdržal je le eno leto, klic reprezentance Argentine je bil prevelik izziv, in letos poleti je na klop Seville sedel njegov rojak Eduardo Berizzo.
Danes 47-letni nekdanji igralec River Plateja in Celte, ki pravi, da največ dolguje legendarnemu rojaku z vzdevkom norec, Marcelu Bielsi. Ta ga je najprej naprej porinil, ko je bil še nogometaš. Potem mu je priložnost ponudil tudi v reprezentanci Čila, kjer je kot njegov pomočnik začel trenersko pot.
Pozneje je najprej treniral argentinski Estudiantes, med letoma 2011 in 2014 je poskrbel za največje uspehe v zgodovini čilenskega O'Higginsa in se leta 2014 preselil v Celto. V Vigu je dvakrat zapored prišel od polfinala pokalnega tekmovanja in tudi polfinala lige Europa.
Letos poleti se je preselil v Sevillo in z njo prvič izgubil šele prejšnjo soboto, ko je z 0:2 klonil v Madridu proti Atleticu.
Tragedija leta 2007 in letošnji poletni šok
Kar devet lovorik je Sevilla osvojila v zadnjih desetih letih. Ob dveh domačih pokalih, superpokalu in evropskem superpokalu še rekordnih pet – od tega tri v nizu med letoma 2014 in 2016, kar je prav tako nov mejnik – v ligi Europa.
Prvega leta 2006, ko je prekinila več kot pol stoletja trajajoči post, in prišla do prve evropske lovorike v zgodovini kluba.
Leta 2007 so navijači Seville žalovali za tragično umrlim Antoniom Puerto.
To je bil finale, v katerem je s kar 4:0 razbila angleški Middlesbrough. To je bila tekma, na kateri je zaigral tudi Antonio Puerta. Mlad fant, ki je odraščal nekaj ulic stran od štadiona in od nekdaj sanjal, da bi zaigral za Sevillo. Takrat je vse močneje opozarjal nase. Bil naj bi naslednji odličen nogometaš Seville.
Na žalost je postal najbolj tragična zgodba v zgodovini kluba. Na začetku nove sezone leta 2007 se je na prvenstveni tekmi pred očmi domačih navijačev zaradi zastoja srca zgrudil na tla in nekaj dni pozneje v bolnišnici umrl. Star vsega 22 let, takrat že španski reprezentant.
To je bil udarec, ki je Sevillo zelo pretresel. Naslednjih sedem sezon ni osvojila nobene lovorike, potem se je začel sijajen niz v ligi Europa.
Leta 2016 je Sevilla tretjič zapored, skupno kar petič, osvojila lovoriko v ligi Europa.
Danes je Sevilla, ki letos nastopa tretjič zapored in skupno sedmič v ligi prvakov, spet na prelomnici.
Odšel je namreč osrednji junak njene zgodbe. Monchi je marca letos šokiral Sevillo. Zapustil je Španijo in se napotil v Rim. Zanimivo, tam je enega prvih poslov izpeljal prav s svojo slovensko različico, Zahovićem. Športni direktor Maribora je v Romo mastno prodal nadarjenega 18-letnega Žana Celarja.
Danes zvečer bo Monchi več kot 1500 kilometrov stran pogledoval proti Andaluziji in stiskal pesti za svojega nekdanjega pomočnika Oscarja Ariasa, ki ga je nasledil pri Sevilli.
Vrnitev ljubljenega sina s številko umrlega prijatelja
Jesus Navas se je vrnil domov.
Čeprav so ostali brez Monchija, so imeli navijači Seville poleti tudi razlog za veselje. Po štirih letih se je v klub vrnil eden izmed njihovih najbolj priljubljenih nogometašev. Jesus Navas, ki je pred štirimi leti s solzami v očeh zapustil Andaluzijo in se preselil v Manchester City.
"Brez skrbi. To ni slovo. Še se vidimo," je takrat obljubil in se zdaj, star 31 let, vrnil.
Njegov prihod so pri Sevilli naznanili na bizaren način, v roke so temu španskemu reprezentantu dali dres s številko 16, ki ga je pred tem nosil njegov dober prijatelj, mnogo prekmalu umrli Puerta.
Prejšnji teden je Navas pri zmagi nad Las Palmasom (1:0), pri kateri je zabil edini gol na tekmi, zabeležil jubilejni, 400. nastop v dresu najljubšega kluba. Današnji proti Mariboru bo zanj 402. po vrsti.
