Četrtek, 12. 9. 2019, 9.00
4 leta, 7 mesecev
Jure Balkovec po največjih tekmah v karieri
Dokazal, kaj zmore, in dal misliti Keku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,78
Jure Balkovec se je z reprezentančne akcije s Slovenijo v Empoli vrnil presrečen.
V nogometu ni od včeraj. Doživel je že marsikaj, a tako popolnih, s čustvi in odgovornostjo prežetih dni, kot jim je priča tega septembra, še ni izkusil. ''To je velika zadeva. Mogoče se zaradi tega, ker se je vse odvilo tako hitro, sploh še ne zavedam, kaj to pomeni. Neskončno sem presrečen,'' sije Jure Balkovec pod vtisom nepozabne reprezentančne akcije, zmag nad Poljsko in Izraelom, velike prelomnice v karieri.
Da je bilo vse skupaj še slajše, se je zmaga nad Izraelom pripetila ravno na njegov osebni praznik. Na 25. rojstni dan!
Veselje Jureta Balkovca po zadetku Andraža Šporarja za 2:0 proti Poljski.
Najprej se je delovni Belokranjec naposlušal čestitk za zlata vredno zmago nad Poljsko (2:0), na kateri je nadomestil kaznovanega Bojana Jokića in debitiral v kvalifikacijah za veliko tekmovanje, nato pa so najprej odmevale rojstnodnevne čestitke, ki so se v večernih urah prelile v pohvale na račun vnovičnega nastopa, ko se je zaradi višje sile, poškodbe Jokića, predstavil še v drugem polčasu infarktnega srečanja proti Izraelu (3:2).
''Res sem presrečen. A ne zaradi tega, ker sem zaigral dvakrat, ampak zaradi tega, kako sem odigral dvoboja. Želel sem se predstavili v dobri luči. Izkušnje, ki se jih pridobil v tujini, so mi pomagale, da sem ju odigral z določeno mirnostjo,'' je Jure Balkovec opisoval, kako se je znašel pred velikanskim izzivom, saj ni hotel razočarati slovenske nogometne javnosti. Načrt se mu je posrečil, Slovenija pa je po novem bogatejša za šest točk!
Očaran nad Iličićem in Oblakom
Josip Iličić je s tehnično dovršenimi potezami navdušil tudi 25-letnega Belokranjca.
Pred nastopom proti Poljski si je branilec Empoli dejal, da bo poskušal vsakič, ko bo dobil žogo, pogledati proti zvezni vrsti in podati žogo naprej. V smeri napada. ''Ko igram za reprezentanco, je teh možnosti veliko. Predvsem zaradi Joja (Josipa Iličića, op. p.), ki je razred višje od vseh. Njega lahko resnično najdeš v vsakem trenutku, izvrsten je,'' je očaran nad vrlinami rojaka iz Kranja, ki se prav tako kot on dokazuje v Italiji, a v primerjavi z Balkovcem že dolgo v serie A, kjer je eden od največjih zvezdnikov Atalante in prepoznavnih obrazov tekmovanja.
Balkovca čaka še dolga pot dokazovanja, da bi lahko izkusil vsaj delček slave, kot jo pri slovenskih zahodnih sosedih vsakodnevno okuša Josip Iličić, eden od največjih zvezdnikov slovenske reprezentance. Vesel in ponosen je, da lahko sodeluje s takšnimi velemojstri. Omenil je tudi nadomestnega kapetana Jana Oblaka, najbolj prepoznavnega slovenskega nogometaša v svetu.
''O njem pa res ni treba izgubljati besed. Kot branilcu mi vliva veliko mirnost in zaupanje. Zlasti pri predložkih. Saj ujame skoraj vsakega. Nam branilcem se to zelo pozna, saj nam zvišuje samozavest. Izraelci so imeli pri strelih z razdalje kar nekaj sreče, da so ga premagali,'' je navdušen nad kakovostjo prvega čuvaja Atletica in slovenske reprezentance.
Najpomembnejša tekma v karieri
Ni se ustrašil odgovorne vloge na srečanju proti Poljski.
Ko se je v začetku meseca udeležil reprezentančnega zbora na Gorenjskem, se je na Brdo pri Kranju vrnil z resnim pogledom. Zavedal se je, da je pred njim prelomnica kariere.
''Tekma s Poljsko je bila najpomembnejša v moji karieri. Selektor nam je govoril, da prihaja 15 tisoč gledalcev na stadion, da bo na drugi strani najboljša ekipa v skupini. Da prihaja idealna priložnost, da pokažeš, kar znaš, in uživaš, saj take tekme ne dočakaš vsak dan. Imel je prav,'' je ponudil del motivacijskega govora, s katerim je selektor Matjaž Kek popeljal izbrance do pomembne zmage nad vodilnimi Poljaki.
Najbolj ga je razveselilo dekle
Najlepšo rojstnodnevno darilo je prejel od srčne izbranke. ''Pripravila mi je video, v katerem ni manjkalo posvetil družinskih članov in mojih najbližjih prijateljev. Pokazala mi ga je zjutraj, na dan tekme z Izraelom. Dobro je vedela, kaj mora narediti. To je bila moja dodatna motivacija, moj 'doping','' je zaupal, katero darilo se ga je v poplavi čestitk, ne nazadnje mu je rojstnodnevno voščilo zapelo tudi več kot 10 tisoč navijačev na stadionu v Stožicah, najbolj dotaknilo.
Jure Balkovec se je v ponedeljek naposlušal čestitk. Najprej rojstnodnevnih, nato še tistih za predstavo proti Izraelu.
Poslušali so ga tudi soigralci, saj jih je po kosilu, ko so mu zapeli pesem, prosil, da ga razveselijo z zmago proti Izraelu. Upoštevali so ga in mu izpolnili željo.
Jokić napada Cesarjev rekord, a ...
Bojanu Jokić manjka le še nastop do vstopa v klub 100.
Če bi Balkovec nadaljeval sezono z dobrimi predstavami v Italiji in prepričal selektorja Matjaža Keka, da si v prihodnje zasluži priložnost pred Bojanom Jokićem, bi lahko preprečil nov slovenski rekord. Branilec Chieva Boštjan Cesar, dolgoletni kapetan in rekorder slovenske reprezentance, se je namreč poslovil pri 101 nastopu.
Na dobri poti, da ujame, pozneje pa še popravi njegov dosežek, je njegov poslovni partner Jokić. Ravno zdajšnji kapetan Kekove čete, ki prav tako kot Balkovec igra na položaju levega bočnega branilca. Vrsto let je veljal za nenadomestljivega, zdaj pa je Balkovec s predstavama proti Poljski in Izraelu dokazal, da lahko Slovenija, ki ji na tem igralnem mestu kronično primanjkuje vrhunskih igralcev, ponudi več vročih kandidatov.
Jokić je za zdaj odigral 99 tekem, tako da bi na prihodnjem že vstopil v častitljivi klub 100, kjer bi se pridružil Cesarju. Jokića proti Poljski ni bilo zaradi kazni rumenih kartonov, na dvoboju z Izraelom pa je začel dvoboj, a ga je nato na cedilu pustilo zdravje. Zato je moral selektor po prvem polčasu poslati v ogenj nekdanjega branilca Domžal.
Slovenski rekorder po številu reprezentančnih nastopov je Boštjan Cesar (101).
''Ko sem šel po prvem polčasu v slačilnico, sem videl Joko (Bojana Jokića, op. p.) pri fizioterapevtih. Ni bil videti najbolje. Takoj so mi naročili, da grem na intenzivno ogrevanje. Pomočnik selektorja Igor Benedejčič je nato prišel do mene in mi predstavil navodila, kar zadeva prekinitve na tekmi, nato pa mi je še selektor na hitro predstavil taktiko in nevarnosti v reprezentanci Izraela, pa tudi to, kaj si želi od mene,'' se v živo spominja dogajanja po prvem polčasu, ki ga je Slovenija proti Izraelu po neprepričljivi igri dobila z 1:0, nato pa v nadaljevanju doživel šok.
Pristopil do Kurtića in ga tolažil
Vedel je, da bo Izrael pritisnil v drugem polčasu.
Balkovec je le kmalu po vstopu v igro izkusil, kako nepredvidljiv je lahko nogomet. Izrael je z dvema streloma z razdalje povedel z 2:1, Slovenija se je znašla v težavah.
''Vedel sem, da bo težko. Tudi zaradi tega, ker smo vodili z 1:0 in sem pričakoval napadalen odgovor Izraela. Zato sem bil še bolj vesel, da smo na koncu preobrnili na 3:2,'' si je na koncu oddahnil. Ko je Eran Zahavi s pravcatim evrogolom popeljal Izrael v vodstvo z 2:1, pred tem pa mu je priložnost omogočila napaka Jasmina Kurtića, je pristopil do pretresenega soigralca.
''Videl sem, kako se počuti krivega za drugi prejeti gol Slovenije. Poskušal sem ga zmotivirati, da gremo naprej in da se hitro pozabi napaka. Nato pa smo videli, kako močan je Kurta (Jasmin Kurtić, op. p.). Na koncu je z izjemno asistenco omogočil zmago,'' je bil vesel za soseda iz Bele krajine, na katerega je navdušen, ko spremlja dogajanje v serie A.
V Empoliju začudeni, zakaj ni igral Zajc
Miha Zajc je še lani branil barve Empolija, nato je bil le milimetre od podpisa pogodbe oddaljen njegov soimenjak Miha Mevlja.
Po dvoboju z Izraelom si je z najbližjimi privoščil rojstnodnevno zabavo, nato pa v torek odpotoval v Toskano. V taboru Empolija so ga pričakali z aplavzom in mu čestitali za reprezentančno akcijo, opravljeno z odliko.
''Tudi v klubu so vedeli, kaj mi to pomeni. Vedeli so, koga smo premagali. Slačilnica mi je izkazala spoštovanje, veliko pa me je spraševala tudi o tem, zakaj ni zaigral Miha Zajc. Pri Empoliju je namreč še zelo dobro zapisan. Bili so začudeni, zakaj ga ni bilo. A,takšna je pač konkurenca pri nas. To je dokaz, da pridobivamo širino,'' je odgovarjal klubskim soigralcem, ki so v enajsterici Sloveniji pričakovali nekdanjega igralca Empolija, zdaj pa nogometaša Fenerbahčeja, a so ga zaman čakali.
Lani je s slovensko izbrano vrsto v ligi narodov zaman naskakoval prvo zmago.
Ni prvič, da je bil v reprezentančni akciji na rojstni dan. Tako je bilo tudi lani, ko mu ni bilo do pretiranega veselja. Slovenija je v ligi narodov na Cipru izgubila z 1:2 in nadaljevala krizno obdobje. V enem letu se je veliko stvari zamenjalo, čeprav je Balkovec mnenja, da je bila reprezentanca na pravi poti že takrat, a je enostavno zmanjkovalo sreče. ''Saj se spominjate, ko so Špokiju (Andražu Šporarju) v zadnjih minutah razveljavili veljaven zadetek, nato pa smo dosegli nesrečen avtogol (Petar Stojanović je premagal Vida Belca). Lani smo imeli smolo, letos pa nam sreča pomaga in vrača usluge,'' je povezal zadnja 9. septembra.
Fantastična rešitev, ki mu je ustrezala
V dresu Verone se pod vodstvom hrvaškega trenerja Ivana Jurića ni naigral.
V klubskem svetu brani barve drugoligaša Empolija, kjer je njegov soigralec tudi rojak Leo Štulac. Je lahko Veroni žal, da v tej sezoni nima v svojih vrstah igralca, na katerega tako resno računa slovenski selektor?
''Ne vem, ali ji je kaj žal. Meni ni niti najmanj, da sem odšel k Empoliju. Trener mi je pač dal jasno vedeti, da ne računa name. Ponudila se je fantastična rešitev, ki je ustrezala obema kluboma. Empoli je nujno potreboval levega bočnega branilca, jaz pa sem potreboval minute. Da o tem, kako profesionalen je klub Empoli, sploh ne izgubljam besed. Tukaj uživam,'' je presrečen, da je sklenil sodelovanje z Empolijem, s katerim nastopa v serie B kot posojen nogometaš prvoligaša Verone. S takšnim statusom bo igral do konca sezone, nato pa se Empoliju ponuja možnost odkupa. Balkovec verjame, da jo bo izkoristil, odškodnina ne bi smela biti težava.
V Empoliju, kraju v barviti Toskani, se počuti imenitno. Klub ga lahko po koncu sezone odkupi od Verone.
''Seveda želim igrati tudi v serie A. Moje ambicije segajo do nje, a ostajam na realnih tleh. Dobro se zavedam, da prejšnja sezona ni bila takšna, kot bi si želel. Najprej se moram dokazati v serie B, to je veliko bolje, kot pa da bi v prvi ligi grel klop. Odkar je trenerski stolček Verone, nekdanjega italijanskega prvaka (1985), ki je med reprezentančnim premorom izgubil prijateljsko tekmo z Olimpijo (1:2), zapustil Fabio Grosso, se je Slovenec preselil na klop. Belokranjca je to prizadelo, saj je vendarle imel status občasnega članskega reprezentanta, kar v Italiji pomeni velik ugled.
''Ni mi bilo vseeno. To je bilo težko obdobje zame, a sem vztrajal s trdim delom, se še naprej trudil na treningih. To se mi je vrnilo, saj se je ponudila priložnost za selitev k Empoliju,'' je zadovoljen, da je izbral klub, kjer sta ga na tribunah že spremljala Igor Benedejčič in kondicijski trener reprezentance Luka Brkljača.
Slovo Rožmana ga ni presenetilo
Ostaja velik navijač Domžal.
Čeprav se v Italiji dokazuje že dve leti, še vedno redno spremlja dogajanje v domovini. ''Navijam za Domžale. Ni mi bilo lahko gledati, kako jim niso uspevale stvari v tej sezoni. Domžalam vedno privoščim in upam, da se bodo pobrale.''
Odhod Simona Rožmana, s katerim je pri Domžalah dosegel odmeven uspeh in se uvrstil v play-off kvalifikacij za evropsko ligo, kjer je izpadel proti Marseillu (1:1 v Ljubljani, zatem je Balkovec pri 0:0 na Velodromu stresel okvir vrat, nato pa so Francozi zmagali s 3:0), ga ni presenetil.
''Težko je zdržati, ko vsakih šest mesecev prodaš tri ali štiri igralce. Po eni strani je to kakovost kluba in zasluga trenerja, da igralci napredujejo. A to se je v Domžalah dogajajo že tri leta, zdaj pa je nastopilo črno obdobje. Domžale se bodo hitro pobrale,'' napoveduje, da se bodo do konca sezone dvignile vsaj na tretje mesto na lestvici. Bil je blizu odhoda k Olimpiji, a se ni izšlo, a se s tem ne obremenjuje. Nikoli ni razmišljal o tem, da bi to doživljal kot zamujeno priložnost. Zdaj je z mislimi povsem pri Empoliju, v srcu pa čuti simpatije do Domžal.
Slovenska reprezentanca bo oktobra odigrala kvalifikacijski tekmi za EP 2020 proti Severni Makedoniji in Avstriji. Spomladi je Kekova četa proti omenjenima tekmecema osvojila skupno le točko.
Največji cilj je, da ostane zdrav do oktobrske reprezentančne akcije, ko čakata Kekovo četo velika izpita. Najprej gostovanje v Skopju proti Severni Makedoniji, nato pa še domača poslastica proti Avstriji.
