Hurikan, ki bo v soboto zvečer divjal v Madridu

Fant, na katerega Angleži stavijo že nekaj časa, je danes ikona Tottenhama, a ko je bil še otrok, je sanjal o tem, da bi tak status nekoč imel pri navijačih svojega velikega mestnega tekmeca Arsenala. To bi se lahko zgodilo, a pred 16 leti so tamkajšnji strokovnjaki presodili, da ni dovolj nadarjen.

Harry Kane oziroma Hurikan, kot ga z izpeljanko njegovega imena in priimka kličejo navijači, je bil eno leto član podmladka Arsenala, a se mu ni uspelo prebiti skozi sito tamkajšnje selekcije, zato je srečo začel iskati drugje. Najprej pri Watfordu. Tudi tam se ni izšlo, potem se je, star 11 let, preselil k Tottenhamu.

Na White Hart Lanu oziroma takrat še v njegovi okolici je začel pisati zgodbo, o kateri danes govorijo vsi. Vztrajen in marljiv je bil, čeprav dvomov na njegovi nogometni poti nikoli ni manjkalo, a v zadnjih petih letih je začel pobirati sadove trdega dela. Da je prišel do tega, je moral preskočiti marsikatero oviro. Čeprav je v mlajših selekcijah zadeval pogosto, je med člani Tottenhama priložnost dočakal razmeroma pozno.

Selili so ga iz kluba v klub

Pri Millwallu je opozoril nase. Foto: Getty Images Z White Hart Lana so ga leta 2011 najprej posodili k Leyton Orientu, ki je takrat igral v drugi ligi. Pri 18 letih se je začel prebijati na člansko raven in se dobro znašel. Na 18 tekmah je zadel petkrat. Sezono za tem je debitiral v majici Tottenhama in v evropski ligi zbral šest nastopov. Dočakal je tudi prvi zadetek, a je igral le v Evropi. V prvenstvu, ki je v Angliji seveda najpomembnejše, ni odigral niti minute, zato se je pozimi na pot dokazovanja spet odpravil drugam.

Odšel je v drugo ligo k Millwallu. Do konca sezone je zanj v vseh tekmovanjih zbral 27 nastopov in zabil devet golov. Tudi to ni bilo dovolj, da bi v Londonu dočakal pravo priložnost. Sezono je resda začel kot član Tottenhama, z njim poleti odšel na turnejo v ZDA in tam na eni izmed tekem zabil tri gole. Avgusta 2012 je dočakal prvenstveni debi, na igrišče je seveda prišel s klopi, a potem dočakal usodo, ki se je takrat že ponavljala.

"Odhajaš drugam, kjer se boš kalil. Trudi se, verjemi vase in uspeh bo prišel," je takrat 19-letnemu nogometašu nekaj običajih floskul ob koncu poletja v svoji pisarni navrgel Andre-Villas Boas, takratni trener Tottenhama. Kane je že od nekdaj s tribun občudoval asa Tottenhama Teddyja Sheringhama in upal, da bo imel nekoč v Tottenhamu tudi on vsaj približno pomembno vlogo, a odšel je v Norwich City. Tolažil se je vsaj s tem, da bo igral v elitni premier ligi.

Priložnost je dočakal, ko je odšel Portugalec

Za Tottenham je debitiral z 18 leti. Foto: Getty Images V Norwichu ni našel sreče. Hitro se je poškodoval in zbral le pet nastopov, zato je pozimi odšel drugam. K Leicester Cityju, ki je takrat igral v drugi ligi.

Tam je do konca sezone odigral 15 tekem v vseh tekmovanjih in se dvakrat vpisal med strelce. Po koncu sezone se je spet vrnil v Tottenham, kjer ga je čakala nepričakovana novica. "Ostal boš pri nas," so pred začetkom sezone razveselili napadalca, ki je ravno zapustil najstniška leta.

Pod vodstvom Villas-Boasa prave priložnosti ni dobil, a Portugalec je moral zaradi slabih rezultatov konec leta 2013 zapustiti dobro plačano službo. Nasledil ga je Tim Sherwood, ki je poskrbel, da je mladenič prvič dočakal pravo priložnost in zadel v polno.

V dveh aprilskih tednih tistega leta je Kane na treh prvenstvenih tekmah zadel trikrat. Najprej pri zmagi nad Sunderlandom, proti kateremu se je izkazal tudi s podajo, potem še pri remiju z West Bromwichem in pri zmagi nad Fulhamom.

Sportal Anglež razveselil navijače Tottenhama

Sezono, ki se je za Tottenham končala dokaj dobro, je končal z 19 nastopi v vseh tekmovanjih – dva je vpisal tudi v četrtfinalu evropske lige, ko je ogrožal vrata Jana Oblaka, ki je bil takrat še pri lizbonski Benfici – in zabil štiri gole. Dvakrat je tudi podal. Dovolj, da so mu nadrejeni ponudili novo pogodbo. Poleti 2014 je Tottenhamu obljubil zvestobo do leta 2020.

Argentinec ga je izstrelil med zvezde

Mauricio Pochettino ga obožuje. Foto: Getty Images Na klopi Tottenhama je bil medtem že njegov zdajšnji trener Mauricio Pochettino in v novo sezono je krenil nasmejan kot še nikoli. Na njenem začetku je vidnejšo vlogo igral le v Evropi in v pokalnih tekmovanjih, kot je v Angliji v navadi pri nogometaših, ki niso v pomembnejših trenerjevih načrtih. Zadeval je kot za stavo, podajal prav tako. V šestih tekmah evropske lige, ki jih je začel v prvi postavi, je zadel kar sedemkrat.

Kljub temu je v prvenstvu dobival bolj malo priložnosti. Navijači so pritiskali na trenerja, mediji prav tako, a Kane je ostal miren in se jim pri tem početju ni pridružil. "Trener najbolje ve, kaj je dobro za ekipo. Niti najmanj se ne pritožujem. Zadovoljen sem," je sporočil pozno jeseni pred petimi leti, ko si je že pošteno utrl pot, po kateri hodi v zadnjih letih.

Potem je prišla prvenstvena tekma proti Aston Villi v začetku novembra 2014 v Birminghamu, kjer je na igrišče prišel s klopi in zadel za zmago z 2:1. Kot se je izkazalo pozneje, je bila to točka preloma.

Na naslednji tekmi je prvič zaigral v začetni enajsterici, a je Tottenham doma nepričakovano izgubil proti Stoke Cityju z 1:2. Kljub temu Argentinec na klopi Londončanov, kot se to pogosto zgodi, bremena poraza ni naložil najmlajšemu. Tudi na naslednji tekmi je mladega asa postavil na igrišče od prve minute in zadel v polno.

Dvakrat zapored je postal najboljši strelec angleške premier lige. To je do zdaj uspelo le petim. Foto: Reuters

S številko 10 na hrbtu želi postati legenda kluba

V začetku leta 2015 je začel zadevati v seriji in sezono končal s kar 31 goli v 51 nastopih. Kar sedemkrat se je med strelce vpisal v ligi Europa. Tottenham je bil tam daleč od naslova, podobno velja tudi za domačo premier ligo. Končal jo je na petem mestu. Veliko bližje lovorike je bil v ligaškem pokalu, izgubil je šele v finalu proti Chelseaju.

Dokončno potrditev je Kane dočakal v sezoni 2015/16. Tottenham sta takrat zapustila napadalca Emmanuel Adebayor in Roberto Soldado. Nasledil je številko 10 na dresu in z njo v rokah sporočil: "Želim postati legenda kluba!"

Obljubo je vzel zelo resno in do konca sezone v prvenstvu zabil kar 25 golov. Postal je najboljši strelec angleške premier lige, v kateri je bil Tottenham ob koncu na tretjem mestu.

V tej sezoni zadeva kot za stavo. Dosegel je že 13 zadetkov v klubu in reprezentanci. Foto: Reuters

Še drugič zapored je postal najboljši strelec lige

Še mesto višje so Londončani na domačih tleh skočili sezono za tem, ko so bili nekaj časa celo v igri za naslov prvaka, na katerega čakajo že več kot pol stoletja. Nazadnje so bili prvaki leta 1961. Kane je bil njihov junak. S kar 29 goli na 30 tekmah je bil še drugič zapored najboljši strelec lige. Skupaj je za Tottenham v vseh tekmovanjih dosegel kar 35 golov.

Sportal Brazilec razveselil privržence Liverpoola

Navijači so se v zadnjih letih seveda bali, da bodo na vrata potrkali bogati kupci in ga odpeljali drugam. Nekam, kjer se bo potegoval za najpomembnejše lovorike, a sam je že večkrat dejal, da se ne bi pritoževal, če bi v Tottenhamu ostal do konca nogometne poti. Da misli resno, je potrdil s podaljšanjem pogodbe do leta 2024, na katero se je podpisal decembra 2016.

Še naprej se ne ustavlja in kdo ve, kdaj se sploh bo

Da se ne namerava ustavljati in da bi lahko bil še boljši, je pokazal tudi v naslednjih dveh letih. V prejšnji sezoni je navduševal in zabil kar 41 golov v 48 nastopih v vseh tekmovanjih. V prvenstvu, v katerem je Tottenham končal na tretjem mestu, kar 30, a to ni zadostovalo za nov naziv kralja strelcev. Za dva gola ga je prehitel zvezdnik nasprotnika v skorajšnjem madridskem finalu lige prvakov Mo Salah.

V reprezentanci je nasledil Wayna Rooneyja, ki je s 53 goli rekorder Anglije. Foto: Getty Images

V ligi prvakov, v kateri so se Londončani po napetem obračunu z Juventusom poslovili v osmini finala, je na sedmih tekmah dosegel sedem golov. Štiri je pristavil v pokalnih tekmovanjih. Vse štiri v pokalu FA, v katerem se je s soigralci prebil do polfinala.

V tej sezoni je imel nemalo težav s poškodbo gležnja, zaradi katere je najprej izpustil mesec dni igranja v začetku leta, in potem šok doživel v začetku aprila na prvi tekmi četrtfinala lige prvakov proti Manchester Cityju, ko je moral pri zmagi z 1:0 v Londonu z igrišča po uri igre.

Nazadnje je igral 9. aprila letos, ko se je poškodoval. Foto: Reuters Tudi brez njegove pomoči so Londončani preskočili ekipo Josepa Guardiole in potem v polfinalu po dramatičnem razpletu tekme v Amsterdamu še Ajax, tako da so se zdaj znašli na pragu največjega uspeha v 136-letni zgodovini. Prvega naslova evropskega prvaka, ki ga bodo, če bodo po sobotnem finalu nasmejani, postavili na najvišje police klubskih vitrin. Nad tiste za naslov v pokalu pokalnih zmagovalcev iz leta 1963 ter lovoriki za zmagovalca pokala Uefa, ki so ga osvojili v letih 1972 in 1984.

Navijači Tottenhama so od začetka tega tedna še toliko bolj prepričani, da bodo, ko bo Damir Skomina označil konec najpomembnejše tekme na svoji bogati sodniški poti, skakali od veselja. Na najpomembnejši tekmi v klubski zgodovini bodo namreč lahko računali tudi na z naskokom najboljšega strelca v zdajšnji ekipi, ki je kljub težavam z zdravjem tudi v tej sezoni pri številki 24 zadetkov v majici Londončanov. Na kapetana angleške reprezentance, ki je naslednja velika stvar otoškega nogometa. Če bi s kakšnim golom Tottenhamu do naslova evropskega prvaka pomagal že v soboto, bi na poti do mesta med velikani angleškega nogometa naredil vsaj dva koraka.

Najboljši strelci v zgodovini Tottenhama:

Za prvi gol v reprezentanci je potreboval pičli dve minuti

Kane, ki je od maja lani tudi kapetan angleške reprezentance, bi sicer igral tudi za Irsko, saj od tam prihaja njegov oče, a je že od nekdaj govoril, da bi rad nastopal samo za Anglijo. V njenem dresu je pod vodstvom nekdanjega selektorja Roya Hodgsona debitiral marca 2015 na tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 proti Litvi (4:0) in za prvi gol v reprezentanci potreboval vsega dve minuti.

Od takrat za Anglijo igra redno in se pridno vzpenja po lestvici najboljših strelcev v zgodovini Anglije. Ob prvem nastopu na velikih tekmovanjih, evropskem prvenstvu v Franciji 2016, se ni proslavil. Ob polomu Angležev, ki so v osmini finala izpadli proti Islandiji, se mu na štirih tekmah ni uspelo vpisati med strelce.

Veliko veselje po tem, ko je v 93. minuti spravil žogo za hrbet Jana Oblaka. Foto: Reuters

Na drugem je bilo povsem drugače. Blestel je že v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018, v katerih je v šestih nastopih zabil sedem golov. Enega tudi za zmago nad Slovenijo na Wembleyju z 1:0 v 93. minuti dramatične tekme, v kateri so varovanci Srečka Katanca izgubili najpomembnejše točke v lovu na veliko tekmovanje. V podobnem slogu je nadaljeval tudi na zaključnem turnirju v Rusiji. Prvem, na katerem so Angleži po dolgih letih spet sanjali, da bodo ponovili uspeh iz leta 1966 in šli do konca.

V Rusiji je eksplodiral in poskrbel, da so Angleži spet sanjali naslov

Pred odhodom na svetovno prvenstvo mu je selektor Gareth Soutgate podelil kapetanski trak in ga očitno še bolj spodbudil. V skupinskem delu tekmovanja, skozi katerega so se Angleži sprehodili po zmagah nad Panamo s 6:1 in Tunizijo z 2:1, je v dveh nastopih zabil kar pet golov. Na ne preveč pomembni tekmi proti Belgiji je ob porazu z 0:1 počival, v osmini finala pa zabil pri zmagi nad Kolumbijo.

Potem do konca ni več zadel. Angleži so najprej v četrtfinalu premagali Švedsko, potem po enajstmetrovkah izgubili v polfinalu s Hrvaško in za konec še drugič proti Belgiji v tekmi za bron. Kane se je lahko tolažil, da je s šestimi goli postal najboljši strelec prvenstva.

Na lanskoletnem svetovnem prvenstvu je zabil šest golov in postal najboljši strelec tekmovanja. Foto: Reuters

Kralj je mrtev, živel kralj

Pri komaj 25 letih ima dovolj časa, da ujame rekorderja Wayna Rooneyja, dolgoletnega napadalca Anglije in njenega nekdanjega kapetana. Ta se je od izbrane vrste s 53 goli poslovil lani in žezlo predal v roke napadalca, ki je trenutno pri 22 zadetkih v reprezentančni majici pri komaj 37 nastopih.

Časa za nov mejnik je torej še dovolj, a bolj kot s tem se Hurikan trenutno ubada z vprašanjem, kaj sledi v sobotnem velikem finalu lige prvakov na štadionu Wanda Metropolitano v Madridu. Najpomembnejši tekmi od vseh, ki jih je odigral do zdaj. Vseh 256 golov, ki jih je zabil za Tottenham, bi verjetno zamenjal za enega. Zmagovitega za hrbtom vratarja Liverpoola Alissona Beckerja, po katerem bi med številnimi navijači Tottenhama postal nesmrten. Mu bo uspelo?

Sportal Damir Skomina bo izpolnil sanje, ki so se pred leti kruto končale

Za začetek je nogometaš, ki je že poročen s srednješolsko ljubeznijo in živi mirno družinsko življenje, eno zmago že dosegel. Premagal je poškodbo in poskrbel, da bo v soboto zvečer stal na zelenici štadiona, na katerem v majici Atletico Madrida navdušuje Jan Oblak, s tem pa zagotovo povzročil dodatne skrbi Jürgenu Kloppu, trenerju Liverpoola, ki se boji, da bo izgubil še tretji finale najmočnejšega klubskega nogometnega tekmovanja na svetu.

Najboljši strelci v zgodovini Anglije: