Rok Plestenjak

Sreda,
4. 6. 2014,
14.15

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sindikat športnikov Slovenije Dejan Stefanović Uroš Zorman Nik Zupančič Ermin Raković Beno Lapajne Goran Jagodnik

Sreda, 4. 6. 2014, 14.15

8 let, 8 mesecev

Denarja ni več treba skrivati v nogavicah

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Povprečna kariera vrhunskega športnika traja deset let. Takrat zasluži glavnino prihodkov, ko pa konča kariero, naleti na težave. Z novim zakonom je prehod manj boleč, saj v žepu ostane več denarja.

Poklicna športna kariera je ponavadi zelo kratka. V povprečju traja le okrog deset let in je v primerjavi s kariero navadnega delavca v Sloveniji nekajkrat krajša. Športnik pa za razliko od delavca večino življenjskih prihodkov zasluži v desetih letih, a je v primerjavi z običajnim državljanom v tem obdobju močno obdavčen. Po sprejetju novega zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov je končno deležen davčnih ugodnosti, tako da lahko svoja sredstva v teh desetih letih bolj ugodno naloži, pozneje pa tudi zapravi.

Ko je bila leta 2005 opravljena raziskava socialnih ugodnosti, ki jih evropske države nudijo športnikom, je Slovenija pristala na neuglednem repu. Devet let pozneje je položaj drugačen. ''Zdaj smo sprejeli trenutno najboljši zakon, ki velja za primerljive ureditve v Evropi, je pa to le prvi korak. Naslednji bo zakon o športu, ki predstavlja nujnost,'' pravi Dejan Stefanović, predsednik Sindikata športnikov Slovenije (SŠS).

Drugače poskrbljeno za socialno varnost

Poudarja, da delovna skupina pomaga pri pripravi prve enotne pogodbe o zaposlitvi. Led bodo prebijali nogometaši (sindikat SPINS), nato pridejo na vrsto še drugi športniki. ''Sindikati menijo, da si športniki tako kot ostali delavci zaslužijo primerno zaščito,'' je izžareval zadovoljstvo, da so poslanci po devetih letih truda prisluhnili predlogu.

Časi, ko so nekateri športniki, zlasti tisti bolj previdne in preračunljive narave, del prihodkov tlačili v nogavice ter jih varčevali za boljše čase, so bolj ali manj mimo. Nihče jim ne brani, da bi s tem nadaljevali, a po sprejetem zakonu o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki je bistveno olajšal težave, jim tega ni več potrebno delati. Zdaj je za njihovo socialno varnost po koncu kariere poskrbljeno drugače.

Prihranki iz premostitvenega sklada

Nad slovenskim športom je posijalo sonce, saj so športniki, ki bi bili lahko zaradi prekomernega trošenja v času kariere po slovesu obsojeni na finančni propad, obvarovani najhujšega scenarija. ''Zdaj lahko športniki varčujejo lastne prihodke med kariero, ko pa bodo dopolnili vsaj 30 let, pa jih bodo lahko črpali iz premostitvenega sklada v obliki mesečnih zneskov,'' sporoča Marko Levovnik, strokovni sodelavec SŠS. V davčno osnovo se jim bo štelo le 30 odstotkov premostitvene rente. S tem je športnik zaščiten pred prekomerno uporabo lastnih sredstev in tem, da po karieri postane socialni problem države, posledično pa tudi strošek.

Novi zakon prisili športnika k temu, da racionalno porabi sredstva in jih razprši. Spodbujajo se tudi športna društva, da zaposlijo športnika, ker je to za njih veliko bolj ugodno, saj bodo državi plačevali prispevke na nižjih davčnih osnovah. Cilj zakona so redno delovno razmerje športnikov, boljše socialne pravice in veliko bolj nazorna organiziranost športa v Sloveniji.

Izmed športnikov, ki so pomagali pri oblikovanju tega zakona, je najprej do besede prišel Nik Zupančič. ''Po eni strani sem zadovoljen, da se je sprejel zakon, po drugi pa malce žalosten, da sem športno pot končal pred petimi leti. Imel sem dolgo kariero, trajala je 26 let. Kaj vse bi lahko storil, če bi se zakon sprejel in če bi igral v Sloveniji ... Imel bi večjo korist. Prehod, ki ga doživi vsak od nas, bi bil po koncu kariere veliko lažji. Redko kateri od mladih športnikov je tako zrel, da lahko sam odloča o svojem zaslužku in prihrankih,'' pravi nekdanji hokejist, ki je imel srečo, da je igral tudi na Finskem in Švedskem. Tam je užival podobne ugodnosti, kot jih je zdaj prek novega zakona športnikom omogočila Slovenija.

Podobno kot pomočnik zdajšnjega selektorja hokejske reprezentance je razmišljal tudi nekdanji košarkarski reprezentant Goran Jagodnik. Tudi on si je zaželel, da bi bil v tem trenutku 15-20 let mlajši. ''Če bi bil, bi kako stvar v karieri izpeljal drugače. Sprejeti zakon za nas športnike predstavlja veliko možnost, da se po karieri brez nekih velikih stresov in razočaranja nad našo družbo vključimo v normalno življenje. Ko si mlad športnik, greš včasih čez mejo normalnega trošenja in se tega niti ne zavedaš. Ko se, je lahko že prepozno,'' je opozoril košarkar, ki še ni rekel zadnje na parketih, čeprav je pred kratkim dopolnil 40 let, in je velik podpornik sprejetemu zakonu.

To je prvi zakon, sprejet v obdobju državne samostojnosti Slovenije, ki športnikom prinaša davčne ugodnosti. Primeri dobrih praks so bili vzeti iz nekaterih evropskih držav, tudi Nizozemske, člani sindikata pa so obiskali vse deležnike na delu športa (OKS, strokovni svet za šport, ministrstvo ...).

Premostitveni sklad je obvezen za redno zaposlene športnike, samozaposleni ali pa tisti s statusom vrhunskega športnika pa se lahko vključijo prostovoljno. Obstaja tudi možnost vlaganja prispevkov iz sponzorskih sredstev, premij ali nagrad, ki jim športnik prejme med kariero. ''To daje prednost, velik pozitiven odmik od ostalih obstoječih zakonov, ki delujejo v Evropi,'' poudarja Stefanović.

Mnenje športnikov se je iz negativnega spremenilo v pozitivno

Brigita Langerholc, predsednica komisije športnikov pri OKS, dolga leta plodno sodeluje s sindikatom. Zakon je na sejo komisije prvič dobila pred tremi leti. ''Na začetku je bilo mnenje individualnih športnikov zelo negativno. Ni bilo posluha, hotela sem že odnehati, a imamo športniki pač tak značaj, da tega preprosto nisem bila zmožna narediti. Borili smo se naprej,'' je ponosno pojasnila nekdanja atletinja.

Na dokaz, da je SŠS le reprezentantiven, športniki pa podpirajo idejo, ni bilo potrebno dolgo čakati. V desetih dneh se je zbralo kar 500 podpisov slovenskih vrhunskih športnikov.

''Upam, da to ni zadnja pozitivna stvar v slovenskem športu,'' razmišlja rokometaš Uroš Zorman, ki je za razliko od nogometaša Ermina Rakovića še v polni igralni formi ter še ni končal kariere. ''Pohvalil bi tiste, ki so se borili za to. Žal sem že prekinil kariero, a imam otroke, mlajše generacije pa lahko veseli, da je v Sloveniji nekaj pozitivnega,'' je prepričan nekdanji nogometni reprezentant.

Pred leti je na vratih rokometne reprezentance stal Beno Lapajne, ki si bo še naprej prizadeval, da bi se pridobil status poklicnega športnika. ''Želel bi si, da bi imeli status rednega delovnega razmerja, tako kot ga imajo vsi v javni upravi,'' je povedal vratar, ki je sodeloval tudi na olimpijskem turnirju.

Zanimivo prednost, ki bi jo lahko prinesel novi zakon, je izpostavil tuji gost. ''Mladi športniki bi lahko zdaj ostali dlje v državi. Slovenija je mlada država, ki obožuje šport in ima veliko obetavnih športnikov. Ne more se kosati z večjimi državami, če pa bi mladi dlje časa ostali v Sloveniji, bi bilo to zanjo boljše,'' meni generalni sekretar svetovnega združenja nogometnih sindikatov FIFPro Theo van Seggeln. To pa bi bila pridobitev, ki bi se je najbolj razveselili domači ljubitelji športa ...