Četrtek, 15. 10. 2020, 14.00
4 leta, 2 meseca
Haris Vučkić
Sanjski teden nesrečnega čudežnega dečka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
1
Haris Vučkić je nesporni junak uspešnega oktobra Matjaža Keka in slovenske nogometne reprezentance. Po prvencu ob visoki zmagi na prijateljski tekmi proti San Marinu in zadetku za zmago v ligi narodov na Kosovem je v sredo zvečer za nove tri točke v novem Uefinem tekmovanju s prvim "hat-trickom" v karieri poskrbel tudi v Moldaviji.
"Reprezentanca Slovenije je zame velik motiv. To, da bi se izkazal v njenem dresu in z njo tudi nekaj naredil, je eden mojih glavnih ciljev. Vedno bil in vedno bo. Moram samo trdo delati in vpoklic bo prišel," je povedal pred manj kot letom dni v Sportalovem sobotnem intervjuju novembra lani, ko je po dobrih predstavah v majici nizozemskega prvoligaša Twenteja prišel na radar selektorja Matjaža Keka.
Le nekaj dni za tem se je v reprezentanco prvič po več kot sedmih letih in debiju pod vodstvom Slaviše Stojanovića, ko je bil star le 19 let, tudi vrnil. In zaigral na zadnjih dveh tekmah Slovenije v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, pri zmagi nad Latvijo z 1:0 pred domačimi navijači in porazu z 2:3 na Poljskem.
Leto, v katerem se je vse obrnilo na glavo
Na tekmi proti Latviji novembra lani se je po skoraj osmih letih vrnil v reprezentanco Slovenije.
Danes, manj kot leto dni za tem, ko je le z enim nastopom in brez zadetka na svoji reprezentančni izkaznici sramežljivo upal, da se po dolgem času vrne v najboljšo slovensko nogometno selekcijo, lahko zadovoljno ugotovi, da je bil prvo ime rezultatsko brezhibnega oktobra, v katerem je Slovenija nanizala tri zmage, prišla do tretje zmage v nizu v ligi narodov in se razvrstila na čelo svoje skupine C lige narodov.
Naslovni junak sijajnega tedna pa je bil prav on. Najprej je z enajstih metrov prišel do prvega reprezentančnega zadetka pri zmagi s 4:0 na prijateljski tekmi proti San Marinu, potem je izkoristil sijajno podajo novinca Sandija Lovriča in poskrbel za zmago z 1:0 proti Kosovu v Prištini ter zablestel še v Moldaviji, kjer je pri zmagi s 4:0 prišel do prvega "hat-tricka" kariere.
Žogo iz Moldavije bo postavil v dnevno sobo
"Prvič se mi je zgodilo kaj takega. Poseben trenutek v moji karieri. Posebna tekma. Dve enajstmetrovki in super podaja Damjana Boharja. Trije goli. Super je bilo. Žogo, na katero so se mi podpisali tudi soigralci, bom vzel domov. Zagotovo se bo našlo primerno mesto zanjo v moji dnevni sobi," je po tekmi v Kišinjevu z žogo, s katero je dosegel tri gole, ponosno poziral Haris Vučkić.
Veselje po drugem golu ob podajalcu Damjanu Boharju.
"Pred drugo enajstmetrovko so želeli k žogi pristopiti še nekateri, a sem izrazil željo, da bi prišel do "hat-tricka". Soigralci so mi brez težav ustregli," je še povedal nogometaš, ki se je poleti iz Nizozemske preselil v Španijo. Okrepil je tamkajšnjega drugoligaša Zaragozo. Nekaj besed je pozneje namenil odličnemu vzdušju v reprezentanci, ki so ga prinesli dobri rezultati.
"Vzdušje pride s pozitivnimi rezultati. Zdaj smo začeli zmagovati. Res je lepo, a zdaj gledamo naprej. Ostati moramo trdno na realnih tleh, še naprej delati ponižno in iti dalje. Čakata nas še dve tekmi, z Grčijo in s Kosovom. To bosta odločilni tekmi. Veseli smo, da smo prišli v to situacijo, a moramo ostati zbrani in doseči dober rezultat," so bile besede Vučkića, ki je vesel, da je Slovenija po tem, ko je septembra Moldavijo, 175. reprezentanco sveta, na domačem igrišču premagala s skromnih 1:0, tokrat naredila premik in zmagala s precej višjim rezultatom.
"Veliko smo se pogovarjali o tem, da je treba igrati še naprej. Nadzirali smo igro in zabili še več golov, kar je bilo dobro, saj smo Moldavcem zbili moralo. Potem smo tekmo mirno pripeljali do konca," je še povedal Ljubljančan, ki so mu v reprezentanci v zadnjem času na roko šle tudi nekatere okoliščine.
Ob odsotnosti Andraža Šporarja in Tima Matavža je dobil priložnost in jo izkoristil.
Okoliščine, ki so mu šle na roko
Oktobra zagotovo ta, da zaradi poškodbe ni mogel nastopiti v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu prvi napadalec Slovenije Andraž Šporar, septembra (in oktobra) pa tudi ta, da zaradi pandemije novega koronavirusa iz Katarja, kjer po novem igra, ni pripotoval Tim Matavž. Nekdanji golgeter nizozemskih PSV Eindhovna, Vitesseja in Groningena, ki se je na zadnji tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020 izkazal ter Poljski zabil dva gola in bi v nov ciklus zagotovo štartal iz zelo ugodnega položaja, ko beseda nanese na napad slovenske reprezentance, potem pa je iz znanih razlogov obstal na štartni črti.
Vučkić je ponujeno izkoristil z obema rokama in skočil v ospredje, kjer bo po tako dobrem oktobru vsaj še nekaj časa zagotovo ostal. Trenutno je pri petih golih v osmih nastopih, kar ga uvršča na sam vrh učinkovitosti v zgodovini slovenske reprezentance. Da je vzorec njegovih reprezentančnih nastopov tako majhen, pa je poskrbela predvsem usoda, ki se je v preteklosti z danes 28-letnim nogometašem grdo poigrala.
V majici Newcastle Uniteda je debitiral kot najstnik in zanj v 19 nastopih zabil en gol.
Nauk? Nikoli ne obupajte.
Čudežni deček slovenskega nogometa, kot smo ga oklicali v časih, ko je že s 15 leti debitiral v članski ekipi takrat zelo močnih Domžal, potem pa vse bolj nase opozarjal tudi pri članu angleške premier lige, Newcastle Unitedu, pri katerem je imel takratni trener Alen Pardew z njim velike načrte, veliko pa so si od njega obetali tudi navijači s kultnega St. James Parka, je namreč od takrat zaradi takšnih in drugačnih poškodb izgubil kar tri leta igranja.
Po poškodbi, ki jo je na Nizozemskem staknil pred dvema letoma in pol, se je marca lani na igrišča vrnil po več kot letu dni okrevanja in se spet, še tretjič, znašel na novem začetku. In zdaj, vsaj glede reprezentance, je v mesecu dni skočil višje, kot je kadarkoli bil. "Nikoli ne obupajte!" lahko za konec pripišemo ob tem in izluščimo tudi nauk zgodbe novega slovenskega nogometnega junaka.
Haris Vučkić je debitiral:
… v prvi angleški ligi, ko je bil star 17 let in deset dni,
… v angleški premier ligi, ko je bil star 19 let in sedem dni,
… v slovenski reprezentanci do 21 let, ko je bil star 17 let, 11 mesecev in 20 dni,
… v članski slovenski reprezentanci, ko je bil star 19 let, šest mesecev in osem dni.
1