Torek, 20. 12. 2011, 13.38
8 let, 7 mesecev
Čeferina presenetile kritike trenerjev (video)
Krajšo anketo med znanimi slovenskimi nogometnimi delavci s posebnim gostom, ki je najboljše vragolije prikazoval na strmih smučinah, smo začeli pri predsedniku krovne nogometne zveze. Na vprašanje, kaj ga moti, ko pomisli na slovenski nogomet, je brez zadržkov odgovoril: ''Presenečen sem nad določenimi trenerji, ki napadajo novega selektorja, še preden se je tekma pravzaprav končala. Zberejo se na nekih okroglih mizah in predavajo o tem, kako bi oni to bolje naredili. Enako so počeli Matjažu Keku, pred njim Branku Oblaku. To me moti, ker sem iz svojega poklica navajen na neko solidarnost v cehu. Na neko možnost, ki jo moraš dati vsakemu, da pokaže, kaj zna. Potrebno je počakati neko določeno obdobje, ciklus, potem pa oceniti, ali je bilo uspešno ali neuspešno. Če pa vpiješ, da je vse narobe, še preden se tekma sploh konča, potem je kaj narobe s tabo in ne s tistim, o katerem govoriš,'' nam je povedal predsednik NZS Aleksander Čeferin, ki so ga zmotile kritike nad odločitvijo o novem selektorju. Slaviša Stojanović se je odgovoru na vprašanje ognil in dejal, da bi moral biti bolj utečen in spoznan s tovrstnimi zadevami. ''V tem trenutku še nisem, zato raje ne bi odgovarjal,'' nam je priznal Kekov naslednik.
Kaj pa meni o slovenskem nogometu nekdanji selektor Branko Oblak, ki je bil na svetovnem prvenstvu leta 1974 v ZRN uvrščen v najboljšo enajsterico: ''Kaj me moti? Za malo denarja dobiš malo glasbe. Dokler ne bodo vsi, kar se denarja tiče, enakopravni, ne moremo govoriti drugače.'' Zmotile so ga tudi nepravilnosti, s katerimi se v teh dneh ukvarjajo na Hrvaškem. ''To se mora nehati. Žal so svoje naredile stave. To se je dogajalo tudi pri nas, a se pri nas vse zamolči. Se pa to dela v državah v tranziciji,'' je prepričan Oblak. Da je krvna slika hrvaškega in slovenskega klubskega nogometa nekoliko drugačna, meni najboljši slovenski nogometni sodnik. In tudi eden boljših v Evropi. ''Hrvaška zgodba je samo njihova. Vsi delamo napake, smo jih in jih bomo, a pomembno je, da niso namerne. S Hrvaško nimamo nobenih povezav,'' je odvrnil Damir Skomina. Na Hrvaškem se je pred kratkim odprla Pandorina skrinjica nečednosti, ki je okužila nogomet. Podkupnine, plačane lovorike, sodniška mafija, dogovorjeni rezultati, izsiljevanja … Da je v Sloveniji nekoliko drugače, nam je zatrdil tudi Dušan Kosič. Nekdanji trener Olimpije meni, da se v slovenskem nogometu, glede na vložke in majhnost države, dobro dela. Na koncu je veliko pozitivnih stvari, verjetno bi se našla tudi kakšna negativna, a glede na to, da je konec leta, dajmo raje razmišljati pozitivno, dvigniti glavo in delati naprej. Prihodnost je svetla, saj imamo celo vrsto dobrih nogometašev,'' se je raje od tistega, kar ga moti, sprehodil do odlik slovenskega nogometa.
Z nogometom ni neposredno povezan, ga pa rad spremlja. Bojan Križaj, nekdanji alpski smučar in ljubljenec športnih src od Tržiča do Skopja, o tem, ali ima slovenski nogomet kakšno črno piko, razmišlja: ''Dva milijona nas je, slovenski nogomet pa potrebuje najmanj enajst kvalitetnih igralcev. Če se primerjamo samo statistično z našimi sosedi, potem skoraj nimamo možnosti. Glede na to, kar smo dosegli, smo 'fenomenalci'. Le tako naprej,'' je odvrnil Gorenjec, njegovemu razmišljanju pa se je pridružil tudi Marko Elsner. Še eden v nizu slovenskih olimpijcev, saj je leta 1984 v Los Angelesu z jugoslovansko reprezentanco osvojil bronasto medaljo: ''Če gremo kamorkoli v Italijo, ima en center na voljo več igrišč kot vsa Slovenija skupaj. Zato smo, pa ne samo v nogometu, pač pa v športu, svetovni prvaki na vseh področjih.'' Niz pohval pa je s kritiko prekinil Sašo Udovič, ki ga je zmotila stara slovenska posebnost. ''To, da se zabarikadiramo v svoje vrtičke in gledamo pet, deset, mogoče 20 km drugam. Bil sem 11 let v tujini in spoznal, da se malo večji narodi od nas s tem ne obremenjujejo. V interesu slovenskega nogometa je, da stopimo vsi skupaj. Od Lendave do Kopra … Le tako smo močni,'' je prepričan nekdanji reprezentant, ki še vedno pomni znamenito sliko iz Amsterdama, ko je Katančevo ''zlato'' generacijo na delu spremljalo več kot 10.000 rojakov.
Več lahko izveste v video prispevku ...