UEFA liga prvakov
Četrtek, 23. 4. 2020, 13.00
1 leto, 6 mesecev
Najdaljše gostovanje v zgodovini evropskih tekmovanj
Nenavadna čast, Branko Ilić med rekorderji Uefe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Branko Ilić je leta 2015 uresničil otroške želje in zaigral v ligi prvakov.
Ko je nogomet dihal s polnimi pljuči in ga koronavirus še ni pregnal v karanteno, so bili igralci vajeni številnih potovanj. Tisti, ki so igrali v evropskih tekmovanjih, so se pogosto znašli na letalu. Najdaljšo pot v zgodovini so opravili nogometaši Astane in Benfice. Tako je med evropskimi rekorderji tudi Slovenec Branko Ilić. Branilec Domžal, ki se počasi spogleduje s koncem kariere, se maratonske poti v Lizbono dobro spominja …
Evropska nogometna zveza (Uefa) ugotavlja, da v zgodovini evropskih klubskih tekmovanjih ni bilo prigode, ko bi se moral gost odpraviti na tako dolgo pot kot v primeru srečanj med Benfico in Astano. Portugalski velikan in v zadnjem času večkratni kazahstanski prvak sta se pomerila leta 2015 v ligi prvakov.
Desna stran za igralce, leva za preostale
Astana je na poti do skupinskega dela lige prvakov izločila tudi Maribor. Najprej je v Ljudskem vrtu izgubila z 0:1, nato pa povratno tekmo v Kazahstanu dobila s 3:1.
Ko sta se Benfica in Astana odpravila na gostovanje, ju je čakala izredno dolga pot. Kar 6.173 kilometrov! Kako se je spominja Branko Ilić, ki je takrat branil barve Astane?
''Ni bilo lahko. Z letalom smo se vozili deset ur, vmes pa se še ustavili v Bolgariji, mislim, da je bila to Varna, ker je bilo treba dotočiti gorivo. To nam je vzelo še eno uro. Zaradi dolge poti smo se na Portugalsko odpravili že dva dni pred tekmo. V Kazahstan smo se odpravili takoj po tekmi, znova s postankom v Bolgariji," je lahko zaradi prevelike oddaljenosti pozabil na možnost, da bi pot opravil brez postanka.
Benfica je na Luzu pred domačimi gledalci Astano, ki je za prihod na Portugalsko prepotovala več kot šest tisoč kilometrov, premagala z 2:0.
"Peljali smo se v takšnem letalu, da so bili na desni strani skupaj trije, na levi pa dva sedeža. Ker pa v letalu skoraj ni bilo navijačev, ampak zgolj mi in strokovno vodstvo, smo se dogovorili, da bomo igralci na desni strani, kjer smo se lahko ulegli čez tri sedeže. Vseeno pa to ni bila prava postelja. To so čutili naši hrbti, a nas ni preveč motilo. Grela nas je misel, da igramo v ligi prvakov in da se obeta zgodovinska tekma za Astano v Lizboni,'' se najdaljšega gostovanja v zgodovini evropskih tekmovanj, kjer nastopajo predstavniki 55 držav, spominja nekdanji slovenski reprezentant.
Remi proti Oblaku češnja na torti
Branko Ilić v dvoboju s takratnim napadalcem Atletica Jacksonom Martinezom. Astana je doma remizirala z Oblakovim moštvom (0:0), v gosteh pa z oslabljeno postavo doživela visok poraz (0:4).
V bogati karieri je izkusil nič koliko potovanj. Nogometni kruh si je poleg Slovenije, kjer trenutno brani barve Domžal, služil tudi v Španiji, Rusiji, Izraelu, Srbiji, na Cipru, Japonskem in Danskem, edini klub, s katerim je uresničil sanje in zaigral v ligi prvakov, pa je bil na presenečenje vseh Astana. Kazahstanski prvak, ki je pred petimi leti najprej šokiral Maribor (0:1 v Ljudskem vrtu, 3:1 v Astani), nato pa v kvalifikacijah izločil še HJK Helsinki in ciprski Apoel.
V skupinskem delu lige prvakov se je znašel v močni skupini, v kateri so bili še Atletico Madrid, Benfica in Galatasaray. Astana kot debitant ni razočarala, na šestih tekmah je kar štirikrat remizirala in za tretjeuvrščenim turškim velikanom zaostala le za točko. Ko je odpotovala v Lizbono, je 15. septembra 2015 izgubila z 0:2.
''Dobro smo igrali. Pri 0:0 bi nam lahko sodnik piskal 11-metrovko, potem pa nam je Benfica, odločile so njene izkušnje, le dala dva gola. V tisti sezoni nas je razbil le Atletico doma (4:0, op. p.), pa še takrat nismo igrali slabo. Poznalo se je, da nam je v Madridu manjkalo med šest in sedem standardnih igralcev, ki jih je trener spočil za kazahstanski derbi s Kairatom. Odločitev se je obrestovala. Premagali smo Kairat in si zagotovili naslov. Če ga ne bi, bi ostali brez prvega mesta,'' je prepričan Ilić, ponosen, da je Astana v tisti sezoni prekrižala načrte favoriziranemu Atleticu in z njim na domači umetni travnati površini na navdušenje prepolnega stadiona remizirala z 0:0. ''To je bila češnja na torti,'' se Ilić dobro spominja, kako je Astana zadržala vse napade gostov, za katere je branil Jan Oblak.
Pogreša potovanja in razmišlja o koncu kariere
V tej sezoni je v 1. SNL zbral le osem nastopov.
To so bili časi, ko je Ilić veliko potoval. Še daljše razdalje je premagoval, ko se je vračal domov z Japonske ali obratno, še lani je igral na Danskem, nato pa se je vrnil v domovino in podpisal za Domžale. ''Kdo bi si mislil, da bo tako. Zdaj še v drugo občino ne moremo, kaj šele kaj drugega,'' se je navezal na pandemijo novega koronavirusa, ki je povsem zaustavila nogometno dogajanje.
''Pogrešam potovanja. Da bi lahko odigral vsaj kakšno partijo tenisa. A nimamo kaj. Doma treniram in čakam, kaj se bo zgodilo,'' nam je zaupal nekdanji kapetan Olimpije, ki je imel v jesenskem delu velike zdravstvene težave. Zaradi njih je v tej sezoni, ki Domžalam ne more biti v čast, saj so na predzadnjem mestu, zbral le osem nastopov.
Branko Ilić je v dresu članske slovenske reprezentance odigral 63 tekem, med strelce pa se vpisal enkrat, na domačem dvoboju proti San Marinu.
''Razmišljam, da bi počasi nehal. Dobro se še počutim, a bi bilo treba prepustiti mesto mlajšim. Kaj pa vem,'' se izkušeni Ljubljančan, ki je pred dvema mesecema dopolnil 37 let, spogleduje z mislijo, da bi pospravil kopačke v kot in se posvetil drugim izzivom. O tem bo resneje razmišljal, ko bodo okoliščine končno dovoljevale nadaljevanje nogometnih dejavnosti. Do takrat ga bo lahko grela tudi misel, da je imel prste vmes pri evropskem rekordu in izkusil, kako je opraviti najdaljše potovanje, kar ga pozna zgodovina klubskih tekmovanj pod okriljem Uefe.
Če bi se srečala Tenerife in Sibir ...
Če bi se Tenerife v Evropi pomeril s klubom iz Novosibirska, bi se morali njegovi navijači na gostovanje odpraviti na več kot 8.000 km dolgo pot!
Katera (naj)daljša gostovanja v evropskih tekmovanjih je še izpostavila Uefa? Leta 2018 sta se v 1/16 finala evropske lige pomerila Astana in Sporting iz Lizbone. Astana je tako ponovno potovala na Portugalsko, a je stadion Jose Alvalade, kjer se dokazuje napadalec Sportinga Andraž Šporar, nekoliko bližje Kazahstanu kot pa dom Benfice, znameniti La Luz, zato upošteva Uefa za najdaljše gostovanje obračun Benfice in Astane.
Tako je v svetu velikega nogometa. Ko nanese beseda na futsal, ki je pod okriljem Uefe deležen stalnega napredka, sta se večkrat pomerila Kairat Almaty in Sporting iz Lizbone, ki ju na zemljevidu loči kar 6.911 kilometrov.
Pri Uefi so se tudi poigrali, katero bi bilo lahko na papirju najdaljše gostovanje med vsemi dozdajšnjimi udeleženci evropskih nogometnih klubskih tekmovanj. Za rekord bi poskrbela španski Tenerife in ruski Sibir Novosibirsk, ki danes več ne igrata v prvi ligi, loči pa ju kar 8.046 kilometrov!
