Bliža se slovenski el classico: večni derbi vselej razvname tudi navijaške strasti

Sobotni spektakel se bo začel ob 20.15, v dnevih pred nogometno poslastico pa boste na naših straneh obveščeni o vsem. Čas je primeren tudi za to, da iz arhiva potegnemo še dve zanimivi temi. Kaj derbi pravzaprav sploh je in kaj pomeni navijačem?

Na svetu le dva uradna derbija, pa nešteto neuradnih

Izraz derbi, kot še mnogi drugi splošno uveljavljeni športni izrazi, izvira iz Anglije. Na svetu sta v resnici le dva uradna derbija. Gre za športna dogodka pod pokroviteljstvom grofa Derbyja, konjeniško dirko in ligaški ragbijski obračun moštev Northampton Saints in Wigan Warriors. Neuradno pa je derbi izraz za domala vsak obračun najmočnejših tekmecev v domala katerikoli športni ligi na svetu.

Dobro, v individualnih športih izraza ne zasledimo pogosto, v resnici se je prijel predvsem v ekipnih športih in še v teh pretežno za ligaška tekmovanja. Velika zgodovinska klubska tekmovalnost je še posebej vroča in v teh primerih zgolj oznaka derbi ne zadošča, ampak dobi predpono. Recimo "klasični" (el classico) v Španiji, ko se pomerita madridski Real in Barcelona, pri nas pa "večni", ko se udarita Olimpija in Maribor.

Ko govorimo o navijačih, je treba potegniti ločnico med navadnimi navijači in tistimi bolj strastnimi v organiziranih skupinah, tako imenovanimi ultrasi. Foto: Vid Ponikvar

Pa kakšen večni derbi, saj Olimpija obstaja šele enajst let?!

Kakšen "večni derbi", če pa današnja Olimpija obstaja šele dobrih deset let, boste dejali. A večini navijačev pravno-formalni status društev in klubov ne pomeni veliko. Današnja Olimpija je resda nastala šele leta 2005 kot NK Bežigrad, a se ima za naslednico leta 1911 ustanovljene Ilirije, ki je ime Olimpija prevzela leta 1961 in kot društvo ugasnila leta 2008. Čeprav kontinuitete in zgodovinske povezave v formalnem smislu ni, ta zagotovo je v čustvenem.

Gre namreč za spopad najboljšega, kar lahko ponudi nogometna Ljubljana, proti najboljšemu, kar ponuja nogometni Maribor. Pa naj gre za Ilirijo, Branik, Olimpijo, Maribor … Zagrizena dolgoletna tekmovalnost mobilizira najbolj strastne navijače precej bolj kot običajne tekme. Tekme med Olimpijo in Mariborom so zaradi organiziranih navijaških skupin in folklore, včasih tudi nasilne, posebni dogodki.

Za ultrase je nogometna tekma več kot športni dogodek

Zadnje čase smo veliko poročali o mariborski navijaški skupini Viole. Žal predvsem zaradi njenih povsem nedopustnih obračunavanj s svojimi nogometaši. Ko govorimo o navijačih, je treba potegniti ločnico med navadnimi navijači in tistimi bolj strastnimi v organiziranih skupinah, tako imenovanimi ultrasi, nam je pred časom v intervjuju pojasnjeval Gregor Tomc, doktor sociologije in profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede.

Za huligane je nogometna tekma zgolj izgovor za izživljanje nasilja, ki ga ti mladi fantje niso znali izživeti na drugačen način, pojasnjuje sociolog in nogometni navdušenec Gregor Tomc. Foto: Ana Kovač

"Govorimo o tistih obiskovalcih športnih tekmovanj, ki šport pravzaprav vzamejo zato, da okoli njega oblikujejo svoj življenjski slog. Skratka, šport za njih ni zgolj tekma, ampak nekaj več, izgovor za to, da okrog tega oblikujejo neki paralelni, subkulturni življenjski slog," je povedal o navijaški subkulturi, ki tekme svoje ekipe doživlja posebej čustveno, saj jim te, kot rečeno, pomenijo več kot zgolj športni dogodek, medtem ko navadni gledalci "uživajo v tekmi, ali pa s tem izkazujejo – to se ne izključuje – še neko lokalno identiteto, na primer pripadnost Ljubljani, s tem, da hodiš na tekme proti Mariboru".

Derbi tudi za navijaški skupini

Da ne bo kakšnega nesporazuma, je treba poudariti, da Viole v slovenskem prostoru nikakor niso izjema, z občasnimi izpadi huliganizma se lahko "pohvalijo" tudi ljubljanski navijači iz skupine Green Dragons. V soboto bosta na tribunah obračunavali prav omenjeni skupini, upajmo, da le verbalno.

Policisti takšne dogodke, kot je večni nogometni derbi, obravnavajo resno, gre za tekmo z visokim tveganjem, skoraj gotovo pa je, da bosta navijaški skupini povzročili nekaj škode na štadionu v Stožicah in nogometaše motili s prižiganjem bakel, ki jih navijači skoraj čudežno spretno vselej pritihotapijo na tribune.

Tudi za huliganstvo so krivi Angleži

In tako kot izraz derbi tudi navijaštvo v svoji najmanj simpatični obliki, huliganstvu, izvira iz Anglije, nam je še pojasnil Tomc: "To je tip navijačev, ki jih tekme pravzaprav sploh niso zanimale, ampak so ob koncu tedna, ko so bile tekme, našli izgovor za to, da so se lahko stepli s podobno usmerjenimi navijači nasprotnega moštva. Skratka, nogometna tekma je postala izgovor za izživljanje nasilja, ki ga ti mladi fantje niso znali izživeti na drugačen način."

"S tem, ko igraš za ljubljansko moštvo, poosebljaš Ljubljano nasproti Mariboru." Foto: Urban Urbanc/Sportida

Nasilje je lahko že verbalno, s sovražnim skandiranjem in preklinjanjem, česar se bržčas boleče zavedajo prav vsi starši, ki želijo svoje otroke odpeljati na kakšno športno prireditev pri nas, a k sreči skrajnejših oblik huliganstva v Sloveniji ni veliko. O razlogih za te oblike neprimernega obnašanja in kršenje družbenih norm bi morali razmišljati ne le sociologi, marveč tudi ekonomisti in pa predvsem politiki. Te mlade, "nezaposlene in nezaposljive" v izbruhe nasilja žene nezadovoljstvo, rešitev težave pa ni njihova odstranitev s športnih prizorišč, marveč odstranitev izvora njihovih frustracij. To pa je že precej težje delo.

Ekipe pač poosebljajo lokalno identiteto

Je pa tovrstna navijaška mobilizacija vendarle bolj navezana na ekipne športe, v individualnih navijaških skupin domala ni. Ekipe pač poosebljajo lokalno identiteto, pravi Tomc: "S tem, ko igraš za ljubljansko moštvo, poosebljaš Ljubljano nasproti Mariboru. Skratka zelo lahko se je identificirati z moštvom kot poosebljenjem lokalne identitete nasproti drugemu moštvu, ki je seveda v tem primeru nasprotnik, pa ne samo nasprotnik, po mišljenju teh navijačev celo sovražnik."