Bilo je tako mraz, da so zmrzovale celo rokavice

Pred 16 leti se je selektor Srečko Katanec znašel pred težko odločitvijo, ali na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2000 med slovenska vrata postaviti Mladena Dabanovića ali Marka Simeunovića. Odločil se je za mlajšega Štajerca in mu omogočil najlepšo izkušnjo v karieri.

"Pred začetkom dodatnih kvalifikacijah nismo verjeli, da bi lahko izločili Ukrajince, pri katerih sta izstopala odlična napadalca Ševčenko in Rebrov. Po zmagi za Bežigradom smo bili že bolj optimistični, a še daleč od tega, da bi verjeli v napredovanje. Nismo dobro igrali v Ljubljani, zato smo bili prepričani, da se odpravljamo na nemogočo misijo," je Dabanović povzel stanje duha v slovenski izbrani vrsti, ki se še ni zavedala, da drvi naproti enemu najslajših poglavij v zgodovini državne samostojnosti.

Takrat sta stvari v svoje roke prevzela selektor Katanec in najboljši strelec Zlatko Zahović. "Naš selektor in pa Zlatko, ki je bil vodja ekipe, sta imela največ izkušenj. V tistem obdobju reprezentance sta nas držala pokonci. Še vedno sta velika optimista in verjameta, da se zmore v nogometu doseči vse. To potrjujejo tudi njuni rezultati," je predstavil glavna motivatorja, ki sta slovenske reprezentante pred odhodom v Ukrajino poskušala prepričati v to, da se v nogometu dogajajo tudi pravljice.

Brez možnosti, ko je zadel Ševčenko

Slovenija je v Kijev odpotovala z lepo popotnico, saj je v Ljubljani zmagala z 2:1. Goste je v vodstvo popeljal Andrij Ševčenko, ki je takrat navduševal pri Milanu in spadal med najboljše napadalce na svetu.

"Do vsakega prejetega zadetka sem samokritičen in mnenja, da bi lahko napravil še kaj več. Ko je Ševčenko dosegel zadetek in to celo z njegovo slabšo, levo nogo, nisem imel veliko možnosti,'' je opisal mojstrovino največjega ukrajinskega zvezdnika, ki je dvoboj za Bežigradom zapeljal v pričakovano smer.

Da je začelo dišati po senzacionalnem preobratu, je ob bučni podpori domačih navijačev poskrbel Zahović, ki je izenačil (1:1), nato pa je sledil trenutek, ki je povzročil vsesplošno rajanje od Primorske do Prekmurja.

Milenko Ačimović je velemojstrsko premagal ukrajinskega vratarja z neverjetnim strelom, pri katerem je žoga v visokem loku prepotovala skoraj pol igrišča in nato končala v mreži favoritov. Slovenija je zmagala z 2:1!

Tako ga ni zeblo še nikoli

Ukrajinci so želeli v Kijevu Katančevi četi vrniti milo za drago. Dabanović se spominja, da ga je po prihodu na stadion bolj kot zaradi groženj domačih nogometašev skrbelo zaradi vremena.

"Bilo je nevsakdanje hladno. Bilo je pet ali šest stopinj pod ničlo. To je bila naša največja težava, saj so zmrzovali nogometni čevlji in celo rokavice. Ko se je tekma začela, je začelo snežiti. To nam je malce pomagalo," je Dabanović opisal preglavice, s katerimi se je srečeval v ledeni ukrajinski prestolnici.

"Ne vem, če me je še kdaj v karieri tako zeblo. Na srečo smo imeli takrat vrhunsko opremo, tako da sem v dresu zdržal, sem pa moral pošteno migati, da sem se ogrel."

Sodnik Heynemann ni piskal le v škodo Slovencev

V prvem polčasu je pričakoval, da se bo znašel pod večjim pritiskom. "Bilo je bolj tipanje, glavno dogajanje se je odvijalo v drugem delu. Vse se je pripetilo tako hitro, tako da sem bil kar zmeden. Od njihovega zadetka pa do našega izenačenja in še enega zadetka Ukrajine, ki pa je bil na srečo razveljavljen … Če pomislim nazaj, je bil sodnik malce pristranski, ključne stvari pa je piskal tako, kot je treba," se še danes čudi, da mediji niso toliko poročali o nevarni akciji Ukrajine, ki jo je sodnik Bernd Heynemann pet minut pred koncem prekinil in s tem osrečil slovenske navijače.

"Poleg mene je bil še Rudonja, odbil sem nevarno žogo, sodnik pa je enostavno dvignil roko in zažvižgal. Sploh zaradi našega zadetka je bila to lepa usluga. Tega nisem nikoli potenciral, a se mi še danes dozdeva, da je dišalo po nedovoljenem položaju,'' se je dotaknil še nepozabnega 'snežnega' zadetka Mirana Pavlina, ki je zaradi ogromnih količin snega presenetil vse na stadionu, saj je bila igralna žoga komaj vidna.

"Največji pritisk Ukrajine je bil v zadnjih minutah. Ogromno je bilo predložkov v naš kazenski prostor in 'milijon' kotov. Je pa zanimivo, da se ne spomnim, ali smo si priigrali kakšno izrazito priložnost," je pohvalil delo soigralcev v zadnji vrsti, ki so v Kijevu zadetek prejeli le z bele točke.

Če se bomo uvrstili na EP, se bodo mnogi posuli s pepelom

Šestnajst let po ukrajinski pravljici se obeta priložnost za njeno nadaljevanje. Slovenija se bo v dodatnih kvalifikacijah za EP 2016 pomerila z rumeno-modrimi, ki na štirih medsebojnih tekmah sploh še niso premagali Slovenije. "Ko spremljam reprezentanco, ugotavljam prisotnost skeptikov, da ne bom ravno rekel negativizma. Če se bomo uvrstili na Euro, se bodo mnogi posuli s pepelom, a tak je nogomet. Naše strokovno vodstvo mora vzeti v zakup, da zraven vedno pride kaka kritika. Upam le, da bo več tistih dobronamernih."

Kakšne možnosti pa Sloveniji pripisuje nekdanji reprezentančni vratar? "Trdno verjamem, da se lahko ta reprezentanca enakovredno kosa z Ukrajino. Odigrala bo dve vrhunski tekmi, za srečo, ki jo potrebuješ na takih tekmah, pa bo s svojim imenom poskrbel že Srečko (smeh, op. p.)," ga pred novembrskima spektakloma v Lvivu in Mariboru spremlja dober občutek.

Prepričan je, da je slovenska reprezentanca toliko zrela in kakovostna, da si lahko zagotovi nastop na EP 2016. "Imamo celo več možnosti za napredovanje od Ukrajine. Upam le, da bodo v Ukrajini normalne vremenske razmere,'' je še povedal Dabanović, ki smo ga zmotili ravno med spremljanjem dvobojev kadetske in mladinske ekipe Aluminija v Kidričevem.

Skrbi za njihov razvoj in drži dvignjene palce Katančevim izbrancem, da bi sredi novembra ponovno ponagajali Ukrajini in se uvrstili na veliko tekmovanje.