Petek, 7. 9. 2012, 6.47
5 let, 6 mesecev
Basel naj zamenja Ljubljana, Cimerotića pa Matavž
Trikrat je na dosedanjih medsebojnih tekmah zmagala Švica, a vselej v prijateljskih tekmah. V kvalifikacijah, in sicer za svetovno prvenstvo 2002, so se slovenski in švicarski nogometaši pomerili dvakrat. Boljši izkupiček imajo z zmago in remijem Slovenci. Prvič sta se Slovenija in Švica pomerili v prijateljski tekmi v Omanu februarja 1999. Na tej tekmi, pa tudi na obeh kvalifikacijskih, je igral Aleš Čeh. ''V Oman smo se odpravili v času priprav na nadaljevanje kvalifikacij. Pri nas je bila zima, tam pa so bili pogoji za igro idealni. Že takrat so bili Švicarji isti, kot so še vedno. Zelo disciplinirani,'' se prve tekme spominja nekdanji kapetan Slovenije. Takrat je Slovenija izgubila z 0:2, potem ko so Švicarji prišli do vodstva v prvem polčasu, v katerem so prevladovali. V drugem so bili boljši Slovenci, ki so bili tudi blizu zadetka, a je žoga po strelu Milenka Ačimovića končala v vratnici.
Veliko bolj pomembna je bila tekma oktobra leta 2000, ko sta se reprezentanci v Ljubljani udarili v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Bilo je zelo pestro. Takrat so gostje zadeli po veliki napaki slovenskega vratarja Mladena Dabanovića, še v prvem polčasu pa je Slovenija ostala z zgolj desetimi nogometaši na igrišču, ko je bil zaradi drugega rumenega kartona zaradi simuliranja pod prho predčasno poslan Amir Karić. Kljub temu je po podaji Zlatka Zahovića s prostega strela z udarcem z glavo izid poravnal Ermin Šiljak tik pred koncem polčasa, takoj za izenačenjem pa je bil prav Čeh blizu vodilnega zadetka, a je veselje preprečila vratnica. Sredi drugega dela so Švicarji spet zadeli in kazalo je, da bodo iz slovenske prestolnice odnesli poln plen. Nato sta deset minut pred koncem tekme Zahović in Ačimović izpeljala domiselno akcijo, po kateri je slednji poravnal izid. Slovenci so imeli do konca tekme še nekaj priložnosti, a so se morali zadovoljiti s točko. Da so Slovenci kljub številčni oslabljenosti igrali odlično, pa priča podatek, da je bil ob koncu za igralca tekme imenovan gostujoči vratar. ''Spomnim se, da je bilo igrišče razmočeno, blatno. Deževalo je, pogoji za igro so bili slabi. Kljub temu smo odigrali zelo dobro. Dabanović je prejel gol, ko je žogo hotel prijeti, pa mu je ušla med nogami. Potem je bil že zelo kmalu izključen še Karić, a smo z borbeno in srčno igro prišli do velike točke. Res smo odigrali zelo dobro,'' se zanimivega nogometnega večera v Ljubljani spominja danes 44-letni nekdanji nogometaš.
V Baslu so imeli srečo
Tretje tekme se verjetno še kako dobro spominjamo vsi. Ko je Slovenija junija leta 2001 v Baslu igrala slabo, a je nalete Švicarjev zaustavljal Marko Simeunović, odločitev pa je padla osem minut pred koncem tekme, ko je Sebastjan Cimerotić - ta je v igro že po pol ure igre prišel namesto Karića, ki je puščal preveč prostora v obrambi -, izkoristil veliko napako domačega branilca Stephana Henchoza in zabil prvenec v izbrani vrsti, ki je Sloveniji prinesel velike tri točke v boju za svetovno prvenstvo. ''Tista tekma z naše strani, kar se igre tiče, ni bila najboljša. Švicarji so vršili pritisk na nas, bili so boljši, a potem jim je Cimerotić pobegnil in zabil zlati gol.
Bili so prepričani, da nas bodo premagali, pa so se ušteli. Res je, da smo imeli kar nekaj sreče, da smo prišli do treh zelo pomembnih točk, a tega se zdaj verjetno nihče ne spominja,'' se je zasmejal Ljubljančan, ki je za Slovenijo nastopil na 74 tekmah. Na preostalih dveh proti Švicarjem ni igral. Obe sta bili prijateljski. Februarja 2003 je Slovenija v Novi Gorici pod vodstvom Bojana Prašnikarja doživela pravcato katastrofo, ko je klonila kar z 1:5. Edini gol za domačine je zabil rezervist Ermin Raković. Zadnja tekma Slovenije in Švice pa je bila hkrati tudi zadnja za selektorja Prašnikarja in, še bolj pomembno, za rekorderja po številu nastopov in zadetkov za Slovenijo Zahovića. Prav on je bil aprila 2004 strelec edinega zadetka v Ženevi, ko je po podaji Šiljaka tik pred koncem prvega polčasa Slovenijo popeljal v vodstvo po natančnem strelu z roba kazenskega prostora. V drugem polčasu so Švicarji pritisnili, prišli do preobrata in zmage z 2:1.
Začetek pomemben, a ne odločilen
Kako pa bo tokrat? Čeh bo drevišnji obračun seveda spremljal. ''Če ne v Stožicah, pa zagotovo doma prek televizijskega sprejemnika,'' se je zasmejal. ''Pričakujem težko tekmo. Švicarji so dobri, kar so pokazali tudi v generalki proti Hrvaški. Zdaj so še bolj optimistični, kot so bili. Vsi sicer govorijo o tem, kako imajo zelo nadarjen rod, ki je bil v mlajših selekcijah v svetovnem vrhu. A tako je bilo tudi v preteklosti, pa med člani niso ravno navduševali. Tu se morajo še dokazati. Je pa res, da so mladi. Pred njimi je še prihodnost. Imajo tudi dobrega selektorja, zato so zagotovo še kako nevarni. Bomo videli,'' je nekaj besed namenil tokratnim nasprotnikom slovenske izbrane vrste, ki jo redno spremlja. ''Seveda, tako kot vsak navijač. Lahko smo ponosni na to, kar so te fantje dosegli. Res je, da je nam uspelo kot prvim, a mi smo bili produkt jugoslovanske nogometne šole, zdajšnja generacija pa je prišla iz naše, slovenske šole. To je lep dokaz, da se tudi pri nas dela dobro,'' je povedal Čeh in za konec dodal: ''Upam na dober rezultat. Verjamem v te fante in selektorja. Začetek kvalifikacij je za Slovenijo zelo zahteven, a bi rad opozoril, da je, tudi če se proti Švici in Norveški ne bo izšlo po željah, na voljo še deset tekem. Začetek je pomemben, ni pa odločilen.''