Armin Bačinović: še eno leto za pozabo

Ko je pred dobrimi tremi leti iz Maribora prestopil v Palermo, je živel svoje sanje. V prvi italijanski ligi se je hitro in presenetljivo dobro znašel. Takoj je postal eden izmed nosilcev prvoligaša s Sicilije, ki je takrat igral pomembno vlogo na Apeninskem polotoku. Kmalu je Armin Bačinović podpisal izboljšano pogodbo, debitiral v reprezentanci, zanimanje zanj so počasi začeli kazati tudi nekateri velikani. Bil je svetla prihodnost slovenske reprezentance. Zdaj, tri leta pozneje, je vse prej kot to. V letošnjem letu je v izbrani vrsti igral le enkrat. Ob debiju Srečka Katanca v novem mandatu, februarja na prijateljski tekmi proti Bosni in Hercegovini v Ljubljani, ko je v igro pri porazu z 0:3 vstopil na začetku drugega polčasa. To pa je tudi vse, tako Mariborčan ostaja pri zgolj 13 tekmah v dresu Slovenije, kar je veliko manj od pričakovanj. Takšen padec je nerazumljiv, saj nekdanjega velikega upa Maribora ni ustavila kakšna velika poškodba. Zakaj je tako, najverjetneje najbolje ve sam.

Prva polovica leta slaba, druga malo boljša

Kakšno je leto, ki je za njim? Ne najboljše. V prvi polovici sezone ga je Palermo, ki je bil takrat še prvoligaš, posodil v drugo ligo k Hellasu iz Verone. Zanimivo, zdaj je zgodba ravno obratna. Verončani igrajo v prvi, Sicilijanci, s katerimi je Bačinović pogodbeno vezan do konca junija 2016, pa v drugi ligi. V Veroni se 24-letni slovenski defenzivni vezist ni naigral. Le na štirih prvenstvenih tekmah v drugi polovici minule sezone je sodeloval. Zdi se, da je šlo zanj pri Hellasu navzdol februarja, ko so ga izključili na tekmi proti Novari. Potem ga kar mesec in pol ni bilo niti blizu igrišča, do konca sezone, v kateri je Hellas zasedel drugo mesto v drugi ligi in se prebil med elito, je zaigral le še trikrat.

Poleti se je vrnil v Palermo, ta je izpadel v drugo ligo, a je na dobri poti, da se vrne med najboljše italijanske klube. Po 18 odigranih tekmah nove sezone je vodilni, a Bačinović za zdaj ni navdušil. Odigral je le osem prvenstvenih tekem, bil sicer na vseh v prvi postavi, a ga je trener z igrišča kar šestkrat povlekel pred koncem tekme. Nazadnje kar ob polčasu. Enkrat je zaigral tudi v pokalu, iz katerega so Sicilijanci izpadli v tretjem krogu. Vsekakor s tem, koliko in kako igra, ne more biti zadovoljen. Pred nekaj leti na drugo ligo ne bi niti pomislil, zdaj standardno ne igra niti tam. Kljub vsemu je še dovolj mlad, da zaviha rokave in izkoristi talent, ki ga ima, se vrne v staro formo in spet zaigra na najvišji ravni. Če bi bilo tako, bi bil v veliko korist tudi selektorju, ta ima prav na njegovem igralnem mestu največ težav.