Andraž Kirm: Sveta vojna je nekaj posebnega

Priprave na svetovno prvenstvo so v polnem teku, misli segajo le še v smeri Johannesburga, Polokwaneja in Port Elizabetha, kjer se bo slovenska nogometna reprezentanca predstavila na največjem svetovnem odru. Vsak član Kekove zasedbe je na priprave, bodisi v Maribor ali Brunico, prinesel določene spomine na klubsko sezono. Nekateri so osvajali lovorike, nekateri so se prebili v prvo ligo, drugi spet padli razred nižje ali pa zaključili sezono brez uresničenih želja, nekateri so igrali standardno, nekateri manj ali pa skoraj nič. Zanimiv je primer Andraža Kirma, ki je z Wislo hitro izpadel iz Evrope, ostal brez naslova in za nameček še brez mesta v začetni postavi.

Samozavest ni načeta

''Zelo sem si želel osvojiti prvenstvo. Zato sem tudi odšel v Krakov. Pač se ni vse izšlo po načrtih, na koncu nas je na cedilu pustila tudi sreča in se je vse obrnilo proti nam. A zdaj sem te neprijetne zadeve že pustil za sabo. Pred menoj so novi reprezentančni izzivi, o klubskih obveznostih pa bom razmišljal nekoliko kasneje,'' je zaupal 25-letni Ljubljančan, ki je kar nekaj let v izbrani vrsti veljal za edinega člana prve postave, ki si nogometni kruh služi v domovini, v sezoni 2009/10 pa je končno prestopil mejo in se odločil za selitev na Poljsko. Sprva je bil pomemben člen ekipe, ki si je brez večjih težav priigrala naslov jesenskega prvaka. Navduševal je tudi z atraktivnimi zadetki in podajami, nato pa se je spomladi poljska idila prekinila. ''Nisem več toliko igral od začetka, čeprav sem imel veliko željo in tudi treniral dobro. Pač sem prihajal notri s klopi, vseeno pa odigral vse tekme. Tako sem prišel na reprezentančne priprave dobro pripravljen, načeta ni bila tudi samozavest.''

Poljski navijači spoštujejo dosežek Slovenije

Kaj je trenerja privedlo k takšnemu koraku, se nekdanjemu članu šampionskih Domžal, niti približno ne sanja. ''Komunikacija z njim je bila bolj slaba. Verjetno je imel svoje razloge, sam sem skušal na igrišču dokazati, da je storil napako. Ko se bo začela nova sezona, bomo že videli.'' Če odnos s trenerjem ni na najboljši ravni, pa je povsem drugače z navijači. ''Že po zmagi v Mariboru nad Poljsko so mi vsi čestitali, zdaj, ko sem se po koncu sezone poslavljal od Krakova, pa so mi zaželeli vse najboljše. Spoštujejo to, kar smo naredili za Slovenijo. Veseli so tudi, da bodo imeli na svetovnem prvenstvu enega 'svojega' predstavnika.'' Na ponesrečen zaključek prvenstva, ko je spolzela iz rok (in nog) težko prigarana prednost pred Lechom, ki je izkoristil podarjeno in osvojil prvenstvo, je že pozabil. Tudi na usodni remi v mestnem obračunu s Krakovio, ki je največjemu tekmecu prekrižala načrte z zadetkom za izenačenje globoko v sodnikovem podaljšku. Če bi takrat Wisla dobila tekmo, bi na lestvici še vedno vodila pred moštvom iz Poznana.

''Med obema kluboma iz Krakova vlada res veliko rivalstvo. Ta derbi se imenuje sveta vojna in je nekaj posebnega. Zaradi tega nepotrebnega remija nam je še bolj žal, saj smo zaradi njega izgubili prvenstvo.'' A kakorkoli že, poljske rane so že zaceljene. Sedaj je Kekova četa v popolnosti osredotočena na južnoafriške izzive. Njeno moč bo prva preizkusila Alžirija. Najverjetneje bo imela opravka tudi s Kirmom.