Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m)

Dom stoji na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Imenuje se po dr. Johannesu Frischaufu (1837-1924), profesorju na graški univerzi, neutrudnemu oznanjevalcu lepot Savinjskih Alp, humanistu in prijatelju Slovencev.

Prvo kočo na Okrešlju je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo; leta 1907 je pomladanski plaz z Mrzle gore kočo porušil. Še istega leta je Savinjska podružnica SPD začela graditi na bližnjem, bolj varnem mestu, nov dom, ki so ga slovesno odprli 2. avgusta 1908 in poimenovali po dr. J. Frischaufu; na tem mestu stoji današnji dom.

Leta 1932 so dom prenovili. Po osvoboditvi ga je leta 1951 opremilo in odprlo PD Celje. V letih 1959-1961 so ga prenovili oziroma zgradili skoraj na novo; otvoritev obnovljenega in povečanega doma je bila 24. seprembra 1961. Leta 1960 so postavili tovorno žičnico. Leta 1988 je PD Celje začelo dom dozidavati in temeljito obnavljati. Zgradili so nove sanitarije in prizidek za zunanjo strežbo, s prezidavami pa so posodobili prenočitvene zmogljivosti. Povečani in obnovljeni dom so slovesno odprli 21. septembra 1991.

Razgled

Od doma ni obširnega razgleda, zato pa je pogled na vrhove in stene, ki kot amfiteater obkrožajo Okrešelj, toliko lepši. Proti severovzhodu in vzhodu lepo vidimo Logarsko dolino, desno nad njo pa skupino Krofičke in Ojstrico; na jugu se zvrstijo ostenja in vrhovi Lučke Babe, Planjave, Brane, Turske gore in Rink, od katerih se pomika razgled proti Jezerskemu in Savinjskemu sedlu ter naprej proti severu na Mrzlo goro in gorski greben med Matkovim kotom in Logarsko dolino.