Torek, 30. 10. 2018, 17.10
6 let
Organizatorji zavračajo Puharjeve očitke, državni prvak vztraja pri izrečenih besedah
Organizatorji 23. ljubljanskega maratona zanikajo trditev zmagovalca teka na 21 kilometrov Roka Puharja, da je proga polmaratona za 150 oziroma 200 metrov predolga. Zatrdili so, da so dolžine vseh treh tekov prireditve v skladu s predpisanim mednarodnimi standardi in imajo tudi ustrezna potrdila. Objavljamo tudi izjavo Puharja, v kateri podrobneje opisuje svoja opažanja glede dolžine proge in pojasnjuje, zakaj je letos ponovno opozoril na neskladje, ki ga je opazil.
Spomnimo: Rok Puhar, štirikratni zmagovalec polmaratonske razdalje na ljubljanskem maratonu in novi državni prvak v teku na 21 kilometrov, je v nedeljo ob prihodu v cilj izjavil, da se je znova izkazalo, da je trasa polmaratona predolga. "Mislim, da je bila proga od 150 do 200 metrov predolga, tako kot je to v Ljubljani že kar običajno, zato je moj čas slabši, kot bi lahko bil ob pravilno izmerjeni progi," je bil v cilju kritičen 26-letni tekač iz Šenčurja, ki se pripravlja na maraton v Valencii (2. 12. 2018), kjer bi rad postavil osebni rekord.
Puharjevo izjavo je Gabrijel Ambrožič, na vseslovenskem tekaškem prazniku zadolžen za selekcijo elitnih tekačev, za Sportal že v nedeljo zavrnil, češ da je trasa uradno izmerjena, danes pa so se na Puharjevo izjavo za STA odzvali še predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdih, direktor maratona Gojko Zalokar in certificirani merilec proge IAAF Tomo Šarf.
"Organizator Volkswagen 23. Ljubljanskega maratona izjavlja, da so dolžine vseh treh tekov prireditve v skladu s predpisanim standardi Mednarodne atletske zveze (IAAF) in Svetovnega združenja za maratone in cestne teke (AIMS), za vse tri proge ima organizator ustrezna potrdila. Ljubljanski maraton je prireditev, ki si ne more in noče privoščiti netočno izmerjene proge za kateregakoli od treh tekov," so zapisali v izjavi.
"Pavšalna izjava meče temno senco na celotno prireditev"
"Če kdorkoli dvomi o korektnosti meritve in potrdila, ima pravico zahtevati ponovno meritev, vendar v primeru potrditev točnosti nosi vse stroške postopka. Pavšalna izjava tekača meče veliko temno senco na celotno prireditev, ki ima še posebej ob letošnjih dosežkih lahko zelo negativen učinek," izjavo organizatorja povzema STA.
Na izjavo organizatorjev se je odzval tudi Rok Puhar. Njegov odziv objavljamo v celoti.
"Prvič sem na dolžino proge postal pozoren leta 2014, ko sem lovil državni rekord med mlajšimi člani (1:07:19). Takrat me je trener Roman Kejžar do 20. kilometra lahko spremljal na kolesu. Tam je bil moj čas 1:04:00 (semafor organizatorja), začel sem šprintati, saj sem vedel, da mi lahko uspe 1.097 metrov preteči v tem času.
V cilju je bil moj rezultat 1:07:41, kar pomeni, da sem za 1.097 metrov porabil 3:41, preračunano 3:25 na kilometer. Roman je takrat spremljal še Kosmača, ki je tekel maraton, in ko je prišel do mene, je rekel, da imam rekord, pa ni bilo res. Zmanjkalo je 22 sekund. Ni mogel verjeti in tudi jaz ne. Ta rekord mi je takrat veliko pomenil, zato sem bil jezen in razočaran.
Pogovarjal sem se tudi z nekom iz ekipe ljubljanskega maratona in sam je priznal, da je proga od 100 do 150 metrov daljša. Razlog je v tem, ker je glavna zadeva na tekmovanju maraton in zaradi teh dodatnih metrov ne morejo postaviti dveh prihodov v cilj. Takrat je tekel tudi Rus Minjakov, s katerim sva bila skoraj poravnana, preden se progi zadnjih 500 metrov ločita. Na polovici proge je pritisnil na uro in njegov čas je bil več kot 20 sekund hitrejši kot moj v cilju. To sem omenil že takrat, tako da je bil organizator obveščen.
Ker je proga ostala enaka, leta 2015 nisem hotel nastopiti na polmaratonu, a sem zaradi takratnega sponzorja moral. Podobno velja za leto 2016. Obakrat sem tekel malo pod 68 minutami in se zato nisem preveč vznemiral, ker ta tekma zame ni bila glavna in ne bi bilo neke razlike, še vedno bi tekel nad 67 minutami. Čeprav je seveda škoda, da največja domača tekma ni v prvem planu ... Tudi leta 2017 rezultat ni imel pomena, saj je pihal močan veter in sem vso progo tekel sam. Tudi tu je bila enaka zgodba.
Od 20. kilometra do cilja je prišlo do pribitka približno 20 sekund. Letos je bil moj prvi cilj zmaga, sem si pa želel doseči tudi spodoben čas, kar zame pomeni pod 67 minutami. Med tekom se orientiraš po tablah, ki jih postavi organizator, in do 19. kilometra je bilo vse skladno, nobenih odstopanj. Bil sem na poti, da tečem pod 67 minutami, zato je bila motivacija v zadnji tretjini tekme, ko sem za nekaj sekund zaostajal za Mitjo Krevsom, vedel pa sem, da tečem dobro, in bi bil, tudi če bi me Krevs prehitel, s svojo tekmo čisto zadovoljen.
Moj čas na 19. kilometru je bil 1:00:11, ritem 3:10 na kilometer. Lahka matematika za zaključek, za zadnjih 2.097 metrov 2 x 3:10 min + 16-18 s za tistih 97 m = 6:38 min maksimalno, pri istem ritmu. To bi pomenilo približen čas 1:06,49. Potem pa pridem do 20. kilometra in vidim čas 1:03,40, torej kilometer 3:29, pa nisem nič spustil, prej dodal, ker Mitja ni bil daleč. To te psihično zdela, sploh ker sem vedel, kako je z zadnjim kilometrom. Potem je Mitja začel spuščati, dobil sem nov zagon in močno pospešil, tako da sem takoj naredil veliko razliko. V cilju je bil potem čas 1:07:20, kar pomeni zadnjih 1.097 metrov v času 3:40 ali drugače nad 3:20 na kilometer, čeprav sem izdatno pospešil, zato tu organizator ne more trditi, da je proga točna. Tudi v rezultatih v zadnjih štirih letih se pri vsakem tekaču vidi, da v zadnjem kilometru pridobi vsaj 20 sekund, odvisno od njegovega ritma.
Tudi to, da ima proga za polmaraton certifikat, ne drži, kar je razvidno na strani Mednarodne atletske zveze (IAAF), kjer so na listi vse prireditve s certifikatom. Ljubljana ima certifikat samo za maraton, tudi na njihovi strani se najde samo certifikat za najdaljšo in najbolj pomembno preizkušnjo. Za 10 in 21 kilometrov pa piše zgolj to, da sta ustrezno izmerjeni, kar pomeni samo, da nista prekratki.
Letos sem se spet oglasil zato, ker je pribitek približno 20 sekund moj čas pod 67 minut spremenil v čas nad 67 minut, kar zame kot tekmovalca pomeni veliko razliko, tudi na pogled. Problem je tudi, da v Ljubljani na polmaratonu ni prava tekma, saj ni konkurence. Tudi afriški tekači brez konkurence in zajčkov tečejo slabše, kar je logično."
V Ljubljani rekorda v maratonu v ženski in moški konkurenci
Na letošnjem ljubljanskem maratonu sta bila dosežena kar dva rekorda. Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je z 2;04:58 postavil rekord ljubljanskega maratona, njegov uspeh pa je dopolnila Kenijka Visiline Jepkesho (2:22:58).
11