Ni oguljena fraza, tečemo le zase

Vsak se ukvarja s tekom zaradi drugačnih motivov. Najboljši se z njim preživljajo, za večino pa je le obrobna dejavnost. Tudi drugi ga različno dojemamo. Najbrž smo skoraj vsi vključili tek v življenje zaradi zdravja. Vsak, ki je kdaj pretekel nekaj kilometrov in se pri tem močno prepotil, pozna blagodejen občutek teka. Če nas kaj razjezi in nato odtečemo nekaj kilometrov, nas, če ne drugega, ne razžira več od jeze. V mnogih strokovnih in laičnih priročnikih lahko preberemo, da je rekreacija sestavni del zdravega življenja. Ena od temeljnih oblik rekreacije je tudi tek.

Rekreacija ni tekmovanje

Zdi se, da rekreacija pri mnogih presega svoje okvire. Tek potem ni več le sredstvo za boljše počutje, vzdrževanje telesne teže in ohranjanje zdravega življenja, pač pa način potrjevanja. Že pri nas samih lahko opazimo, kako se radi pogovarjamo o časih, kako zvedavo opazujemo druge tekače in se primerjamo z njimi. Preteči maraton, še posebej velikega, je velikokrat vrednota, dokaz vzdržljivosti, vztrajnosti in dobre telesne pripravljenosti. Po dosežku smo včasih bolj samozavestni in odločnejši med ljudmi. Vsi se v svoji koži radi dobro počutimo. Množični mediji, ki poudarjajo mladost, privlačnost, moč in lepoto, nas večkrat še podpihujejo.

Kje je torej meja med zdravim tekom, za katerega se moramo prav tako potruditi, disciplinirati in posledica katerega je dobro počutje in osebno zadovoljstvo, ter manj smiselnim pretiravanjem? "Rekreativnim tekačem svetujem, da obremenitve trajajo od 60 do 90 minut. Ne gre za tekmovanje. Njihove čase in cilje določimo glede na spol, starost in sposobnosti. Ne le pri teku, tudi pri drugih aktivnostih," je pojasnil dr. Rudi Čajevec, ki je zelo jasno postavil mejo med rekreacijo in tekmovalnim športom. Priznani slovenski zdravnik, ki je bil vodja zdravniške ekipe slovenskih olimpijcev v Londonu, dolga leta pa je tudi sodeloval z rokometaši Celja Pivovarne Laško in slovenskimi reprezentanti, meni, da rekreacija ni tekmovalna, rezultat rekreativcev pa je možnost realne ocene trenutnih zmožnosti. Tekmovalna rekreacija je na drugi strani šport, pri katerem obremenitve presegajo zmožnosti normalne populacije.

Pregled pri zdravniku cenejši kot servis avtomobila

Dr. Čajevec je prepričan, da so za normalne ljudi primerne normalne obremenitve. Za vsakega pa je normalno nekaj drugega. Zato meni, da je predpogoj za ukvarjanje s tekom pregled pri zdravniku. "Narediti je treba obremenilni test, svetujem pa tudi ultrazvok srca in kompleten laboratorij. Vrednost takšnega pregleda je med 30 in 40 evrov, manjša kot servis avtomobila. Iz laktatnih pragov definiramo tudi obremenitev. Tako je oseba zavarovana," je pojasnil Čajevec. Vsak človek ima torej drugačne sposobnosti. Iz tega lahko sklepamo, da je nekdo z enakim vložkom precej boljši od drugega ali obratno.

Če sledimo nasvetom priznanega strokovnjaka, je smiselno, da najprej preverimo svoje sposobnosti, potem pa naredimo načrt. Zanimivo, da dr. Čajevec rekreativcem odsvetuje udeležbo na velikem maratonu. Tako kot pri mnogih stvareh očitno tudi pri rekreativnem teku hodimo po tanki meji. Če podležemo hitrejšim kolegom, lahko svojemu telesu škodujemo s pretiravanjem, v nasprotnem primeru se hitro ujamemo v ugodje.