"Zahtevajte zlato kolajno. Vseeno mi je!"

Ko ga je leta 2012 tedanji selektor Božidar Maljković prvič vpoklical v reprezentanco, ki je tisto poletje nastopala zgolj na prijateljskih tekmah, si Jure Balažič bržčas ni predstavljal, da se bo s tem tudi ustalil v izbrani vrsti. V zadnjih sezonah je postal njen stalni član, obenem pa mu s 35 leti pripada tudi status najstarejšega reprezentanta.

Njegove igralske kakovosti ceni tudi selektor Jure Zdovc, ki ga krvavo potrebuje tudi zaradi pomanjkanja višjih košarkarjev. Zato nekdanji kapetan novomeške Krke ni med tistimi, ki bi se lahko ob reprezentančnih rezih znašli na prepihu. Po evropskem prvenstvu 2013 in svetovnem leto pozneje si tako lahko obeta še nastop na tretjem zaporednem velikem tekmovanju.

Odpovedi so priložnost za mlade

"Pride čas za menjavo rodov," je ob pogledu na številne nove obraze na sobotnem zboru reprezentance z rameni skomignil Balažič in v zanj značilnem umirjenem slogu nadaljeval: "Pod košem bomo pogrešali Gašperja Vidmarja. Jasno, tu je tudi Goran Dragić, za katerega vemo, kako vpliva na ekipo. Osebno bom sicer najbolj pogrešal Miho Zupana, predvsem zaradi druženja, saj se odlično razumeva. A vse odpovedi so priložnost za mlade. Za temi fanti so dobre sezone. Naj se zdaj dokažejo še v reprezentanci."

S pričakovanji si ne beli glave

Skromnejši kader, skromnejši domet? "Nikoli se nisem obremenjeval s pritiskom javnosti in medijskimi zapisi o ciljih. Lahko zapišete, da zahtevate zlato kolajno. Vseeno mi je. Lahko je cilj le preboj iz skupinskega dela. Tudi prav. Kot košarkar gledam na vsako tekmo kot poglavje zase. Vsako želim dobiti, na vsaki pokazati kar največ. Seveda bi tudi jaz rad postal evropski prvak. Ne vem pa, ali je to realno. Prav zaradi tega se ne obremenjujem. Lahko pa obljubim, da bo storil vse za čim boljši rezultat," razmišlja 204 cm visoki krilni center.

Ob nadaljnjem novinarskem vztrajanju je vendarle priznal, da preboj v izločilni del tekmovanja ne bi smel biti vprašljiv. Svojih 35 let bi tako lahko 12. septembra dopolnil med tekmo osmine finala v Lillu, še bolj vesel pa bi bil, če bi se s soigralci prebil v dodatne olimpijske kvalifikacije, kar preračunano v uvrstitve na prvenstvu pomeni prva šesterica.

Z Zdovcem tudi po EuroBasketu

Balažič priznava, da je tokrat v reprezentančno družino pripotoval občutno bolj sproščen kot pred slabim letom. Pred zborom je namreč rešil vprašanje klubskega delodajalca. Po igranju za Erdemispor, Tofaš in Belediyespor bo novo poglavje turške kariere predstavljal Gaziantep.

"Dejstvo, da tam kot trener deluje Jure Zdovc, ni zanemarljivo. Njegov sistem poznam in mi ustreza. Tudi klubska ponudba je bila korektna. Zato nisem prav dolgo razmišljal. Obenem priznam tudi, da sem se že dodobra privadil na turško življenje in tamkajšnjo košarko. Pri tem pa velja opozoriti, da je ta razpeta od vrhunskih evropskih ekip in vse do tistih, ki gojijo povsem 'indijanski' slog košarke," dodaja "Bala".