Sašo Ožbolt bi se vrnil deset let v preteklost, če bi bilo mogoče

Obalni prvoligaš na slovenski košarkarski sceni je že drugo leto zapored Portorož, ki je lani sezono končal v četrtfinalu proti Krki. Vstop v končnico si je prislužil prek lige za obstanek, in to v zadnjem krogu, potem ko je na gostovanju v Grosupljem zmagal in si priigral vstopnico za izločilne boje.

Tudi letos bodo Portorožani napadali končnico v spodnjem domu, saj so pet krogov pred koncem prvega dela s petimi zmagami na osmem mestu in za petim Grosbasketom zaostajajo za velike štiri zmage.

Prvi na kolena spravili Tajfun

So pa Sašo Ožbolt in soigralci pretekli konec tedna dobili ogromno spodbudo, saj so prvi v sezoni na kolena spravili Tajfun, ki kar 14 krogov ni poznal grenkobe poraza. "Bili smo veseli. Tajfun je imel izjemno serijo, a zavedamo se, da s to zmago ne bomo naredili nič, če v nedeljo ne bomo premagali Maribora," je uvodoma dejal Ožbolt. Nato je pogledal na izkupiček, ki ga je s soigralci zbral v sezoni: "Pričakovali smo kakšno zmago več, vendar nas ni nihče nadigral. Razliko v koših imamo zelo izenačeno. Nekajkrat smo imeli v končnicah smolo in lahko bi imeli tudi tri zmage več. Ni nam jasno, zakaj smo zapravili te priložnosti, saj imamo v svojih vrstah izkušene košarkarje. Morda bo izkušenost prišla do izraza v nadaljevanju. Imamo željo, da bi ponovili lansko uvrstitev. Da bi si v ligi za obstanek izborili mesto v četrtfinalu."

Letos bo dopolnil 34 let in spada med veterane na prvoligaški sceni. Od petnajstih tekem je zaigral na dvanajstih, njegovo povprečje pa je 10,3 točke, 2,3 skoka in 1,2 podaje na tekmo. Številke bi bile zagotovo višje, če ne bi bile pri njem v ospredju težave s kolenom. "Skušam se podrediti ekipi. Pri meni je s kolenom že nekaj let tako. O tem nočem niti govoriti. Trudim se po najboljših močeh. Sprijaznil sem se s tem in nima smisla biti zaradi tega slabše volje. V slovenskem prostoru sem se povsem udomačil," razlaga nekdanji košarkar Olimpije.

Ožbolt bo trener

Ker zaradi kolena trenira enkrat na dan, ima več prostega časa, zato veliko razmišlja tudi o tem, kaj bo počel, ko bo enkrat postavil tekmovalne superge v kot: "Nekako se pripravljam na trenerski posel. Najbolj se vidim v tem. Gledam posnetke, berem in se izobražujem. Zanima me delo z mladinci – s člani niti ne. Pri mladih je bolj čisto. Vidim, da je tu še veliko prostora za napredek. Skušal bom prenesti svoje znanje in izkušnje na njih."

Priznava, da zaradi trenerskih oči zdaj drugače gleda na dogajanje, ko je na parketu: "Povsem drugače gledam tekmo. Včasih si rečem, če bi imel to glavo, ko sem bil mlad, bi bilo drugače. Takrat sem igral na fizično moč, zdaj z glavo. Vrnil bi se deset let v preteklost, če bi bilo mogoče. Zdaj, ko gledam mlajše, v njih vidim sebe. Podoben sem jim bil, zato bi rad kot trener prenesel svoje znanje na njih. V Sloveniji imamo talent, le da nimamo toliko šolanih igralcev."

O morebitni prihodnji sezoni še ne razmišlja, saj bi rad to odigral do konca, nato pa bo poleti videl, kako se bo počutil. Če bo zdravstveno stanje takšno, kot je zdaj, ga lahko pričakujemo na parketu tudi v prihodnjem tekmovalnem obdobju.