Rašo Nesterović: Pri košarki je vse zavito v tančico

Za večino je prihod nekdaj odličnega košarkarja in kapetana slovenske reprezentance na mesto generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije (KZS) presenetljiva novica. Tudi glavni lik te zgodbe sprva ni imel v načrtu, da se bo usedel na ta stolček, a se je po posvetu s predsednikom KZS Matejem Erjavcem in podpredsednikom Gregorjem Griljcem dogovoril, da preizkusi delo, ki ga je do pred kratkim opravljal Iztok Rems. Ima veliko idej, ena od glavnih pa je, da se KZS približa evropski mednarodni košarkarski organizaciji Fiba Europe ter svetovni, ki sliši na ime Fiba.

Rašo, kako je v novi službi? Težko je reči že po treh dneh, kaj bo vse skupaj prineslo.

Kaj pa prvi vtis? Bo to delo za vas? To ni klasično pisarniško delo. Je dinamično in bo veliko tekanja. Nekaj urejanja papirjev seveda je, vendar pred mano ne bo stala tona fasciklov, da bi ves čas le prelagal kupčke. Malce moram počakati, da se vpeljem. Tako kot povsod bom tudi tukaj potreboval nekaj časa, da se privadim.

Malce presenetljivo je bilo, da smo vaše ime zagledali na mestu generalnega sekretarja. Veliko se je govorilo, da bo Matej Avanzo, dozdajšnji pomočnik Iztoka Remsa, nasledil ta položaj ... Ideja se je pojavila na hitro. To sta predlagala predsednik zveze Matej Erjavec in podpredsednik Gregor Griljc. O tem poklicu nisem nikoli razmišljal. Na začetku sem bil bolj proti. Nato smo se veliko pogovarjali in rekli, da poskusimo. Če bo šlo, bo, če ne, pa bo to prehodno obdobje. Nisem pa želel, da bi se moral pogodbeno obvezati. Vedno sem imel vodilo v življenju, če mi kaj ni šlo, da sem prepustil mesto tistemu, ki zna. Zdaj ne bo nič drugače.

Kako sta vas prepričala, da ste se odločili za to funkcijo? S tem, da to ni klasično pisarniško delo. Jaz ne morem sedeti v pisarni osem ur. Po pogovoru sem videl, da je veliko spoznavanja novih ljudi, pridobivanja sredstev za zvezo …

Bo Matej Avanzo še naprej pomočnik generalnega sekretarja? Vse ostaja isto, le generalni sekretar se je zamenjal.

Bodo na KZS sledile kakšne kadrovske menjave? Ne, za zdaj nič. Sem šele prišel. Sicer pa vse dobro funkcionira. Zakaj bi menjal, če vse deluje, kot mora, in je urejeno.

Kateri bo vaš prvi korak v novi službi? Čim prej moramo oditi do Fibe Europe in njene mame Fibe. Navezati moramo stike s krovnima organizacija, ki jima pripadamo. Košarka, zlasti evropska, ni na vrhunski ravni, tako kot je nogomet. Zlasti s finančnega vidika. Klubi ne služijo. Videli bomo, ali je v tej smeri mogoče kaj spremeniti. V sredo smo gledali Maribor, ki že za točko dobi veliko denarja, za zmago še več. Prav je, da je tako, in podoben koncept bi moral biti tudi v košarki. Košarka mora v takšno zgodbo, kot je nogometna liga prvakov. S tem bi pomagali klubom in košarki v celoti.

Bi lahko majhni Sloveniji to uspelo? Pomembno bo tudi povezovanje z drugimi zvezami. Vsaka ima svoje ideje. Če od vsakega vzameš nekaj, lahko zraste kaj lepega. V načrtu je, da obiščemo odgovorne na Fibi in vidimo, kako sploh razmišljajo.

Mislite, da lahko pričakujete razumevanje, da bi šli klubom nasproti? Zagotovo. Menim, da bo morala Fiba priti do evrolige – na tak ali drugačen način. Evroliga je kot liga prvakov v nogometu, vendar sistema delujeta drugače. Pri košarki je vse zavito v tančico.

Kaj pa bi za slovensko košarko kot vpliven član KZS želeli še doseči? Dve stvari sta: delo z mladimi in povezovanje z regijo – nekdanjo Jugoslavijo, Madžarsko, Italijo ... Slovenija je premajhna in nima veliko dobrih mladinskih klubov, zato bi bilo za dvig kakovosti pomembno povezovanje. V svoji karieri sem ugotovil, da ti igranje s slabšim ne prinese nič dobrega. Ne napreduješ toliko, kot si želiš in bi moral. Igrati moraš proti boljšim. Da vidiš, kako oni trenirajo, igrajo. Če se bomo povezovali in imeli močne tekme pri U16, U18 in U20, se bo dvignila njihova kakovost in bodo prej pripravljeni za člansko reprezentanco.

Kako pa bi lahko pomagali slovenskim klubom, ki se vse pogosteje odločajo za amaterske vode? To je večplastna zadeva. KZS klubom ne more zagotoviti denarja. Na žalost pri večini marketinški vidik ne deluje tako, kot bi moral. Treba pa je najti tak sistem, ki bo omogočal, da bodo ugodnejše prijavnine, da bodo lažje dihali.

Nekako je pri vas čutiti, da vas bolj vleče na klubska področja … Še vedno me. Bolj se vidim v klubskem delu, v katerem imaš mladinski in članski pogon.

Pred kratkim se je vaše ime pojavilo tudi pri morebitnem vstopu v Union Olimpijo. Kje so se vrata za vas zaprla? Ne vem, ni bilo interesa. Vsi so pričakovali, da bom dal denar. Jaz sem rekel, da bom dal toliko denarja, kot so ga dali prejšnji predsedniki skupaj ... Primerjali so zgodbo s Tonyjem Parkerjem, ki je kupil delež Asvela, a on zdaj odloča. Tudi jaz bi zbral sredstva, da bi kupil večinski del, vendar bi potem jaz rad odločal, kaj se bo delalo. Ne grem pa v zgodbo, da bom imel 55-odstotni delež, preostali pa bodo razpolagali z vsem. To nikjer ne obstaja, razen pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Povsem logično je, da želiš upravljati z nečim, če si večinski lastnik.

Kako športnik, ki je finančno preskrbel sebe, svoje prihodnje rodove in mu je v interesu dobrobit košarke, prenese takšen poraz? To ni moj poraz, ampak Olimpijin. Poglejte, kje je bila Olimpija pred leti in kje je zdaj. Vsako leto je slabše. Ne rečem, da bi bil z mano takoj "bum" in bi nemudoma cvetela evroliga. Mislim pa, da bi v roku štirih let zajezil odhod mladih košarkarjev v tujino. Vzpostavil bi sistem, da bi mladi v Olimpiji videli priložnost za poznejšo kariero.

Ob imenovanju za mesto generalnega sekretarja ste omenili, da je eden od ciljev medalja z reprezentanco. So bile vaše misli vezane na kratkoročno ali daljše obdobje? Če bi se zgodila jutri, bi bilo super, a ni mogoče vplivati na to. Vsi si želimo, da bi reprezentanti med sezono dobili priložnost za igro in se razvijali. Najtežje je selektorju, ta je pod največjim pritiskom. On mora ob zboru videti, v kakšnem stanju je kdo, kako bo vse skupaj prenesel na parket in iz posameznika izvlekel maksimum. O medalji pa na koncu odločajo malenkosti. Na žalost smo bili vedno na napačni strani.

Vsako leto se veliko govori o tem, kako je Slovenija na največjem tekmovanju nepopolna. Ali ni prišel morda prav zdaj čas, da se pozabi na preteklost in obrne nov list, da v Sloveniji ne bo več prisotnega negativnega predznaka, ko selektor obelodani seznam košarkarjev, na katere računa. To je težko. Na košarkarje vpliva več faktorjev: družina govori svoje, agent spet svoje, klub nekaj drugega, nato je tu še lastno mnenje in igralec je zmeden. Pomembno je, da ima posameznik močan karakter in se odloči. To delajo vrhunski košarkarji. Nihče jim ne zameri, ker eno poletje ne pridejo igrat. Vzamejo si prosto, ker jasno telo potrebuje čas za počitek. Naslednjič pa so spet zraven, ko je za reprezentanco nekoliko bolj pomembno tekmovanje.

Primera Vujačić in Udrih: oba v sezoni igrata dobro, a se vsako leto sprašujemo in govorimo, ali bosta del izbrane vrste. Tudi v klubu morajo košarkarji sodelovati drug z drugim, zakaj ne bi v reprezentanci. Sta zaprti knjigi? Kot funkcionar lahko povem le to, da se bo o tem odločil selektor. Nekateri so že tolikokrat rekli ne, potem pa si zaželijo, da bi spet igrali. Naj se odločijo, ali bodo ali ne. Ne moreš biti na dveh polih. Vedno so izgovori in je krivo kaj drugega. Že kot igralca me je motilo, da sta bila vedno kriva le trener ali žoga. Nekateri igralci niso nikdar prevzeli odgovornosti. Jasno je, da ne moreš biti robot.

Torej se bo selektor Jure Zdovc odločil o vsem? Tako je. Jure bo izrazil svoje želje. Šli bomo do tistih, ki jih bo on želel imeti, in se pogovorili. Če ne bo učinka, se bo še on pogovoril. Vse, kar bo želel, mu bomo skušali uresničiti.

Za konec še o prihajajočem letu. To bo za nas pomenilo novo priložnost za vrhunsko uvrstitev na evropskem prvenstvu, ki se bo za Slovenijo začelo v Zagrebu in končalo v Franciji. Kakšen rezultat bi vas potešil? Olimpijske igre. Mučijo me že vso kariero. Veliko sem že slišal, kako je na samem dogodku. Za fante bi bil to velik uspeh. Tudi sam se nisem zavedal vseh stvari v življenju. Priložnosti, da postaneš prvak lige NBA, evrolige, evropskega prvenstva itd., ne dobiš kar tako. Ena sekunda, žoga te lahko loči od junaka do … Olimpijske igre so še posebej privlačne, na njih igra 12 ekip. Vem, da bo težko, saj bo vladal velik boj za prosta mesta, a upanje je.

Pot do sklepnega dela pa je na videz odprta, saj bomo skupinski del igrali v Zagrebu v "domači" dvorani. Slovenski košarkarji bodo lahko vsaj nekoliko podoživeli EuroBasket 2013 … Za nas bo res dobrodošlo, da bomo igrali uvodni del v Zagrebu, saj bo pol Slovenije prišlo v hrvaško glavno mesto in bo tako reprezentantom lažje. Bodo morali pa strniti glave in razmišljati kot ekipa, če bodo želeli spisati večjo zgodbo.