Sobota, 9. 5. 2015, 19.10
2 leti, 2 meseca
Po veliki klofuti Olimpiji: če hočeš ponosno stopati po mestu, moraš biti prvi na vasi
V svetu ekipnih športov je vedno tako, da za rezultat odgovarjajo trenerji, ki so postavljeni na mesto, s katerega skušajo uresničiti klubske cilje, ki jih postavi vodstvo. Pri Olimpiji jih v tej sezoni niso uspeli uresničiti, saj je ljubljansko moštvo pogorelo na obeh frontah – v pokalu in državnem prvenstvu. V prvenstvu si je blamažo privoščilo že v četrtfinalu proti Heliosu, katerega košarkarji so pokazali, kaj pomeni biti borben na parketu. Za Olimpijo je to daleč najslabša uvrstitev v njeni zgodovini.
Kot prvi trener je v sezoni poskusil Aleš Pipan. Velik spodrsljaj si je privoščil v pokalnem tekmovanju proti Zlatorogu, zaradi česar so ga odžagali. Memi Bečirović je prišel konec februarja, da bi vse skupaj rešil, a mu ni uspelo narediti posla, ki si ga je zadal in se ga od Olimpije pričakuje. Hotel je pomagati in ob tem naredil škodo tudi sebi, saj je prišel v ekipo, ki ni imela prave duše za velike tekme. Ni mu uspelo predramiti košarkarjev, ki so v ključnih trenutkih kot po tekočem traku zatajili, nekatere pa je ob prihodu postavil na stranski tir.
Da bodo imeli v končnici državnega prvenstva težave, se je pokazalo že po pokalnem spodrsljaju proti Zlatorogu in na zadnjem derbiju lige za prvaka proti Krki, ki je odločal o prvem mestu pred vstopom v izločilne boje. Zaustavili so se takrat, ko je bilo najmanj neprimerno. Tudi zdaj proti Heliosu. Na koncu so objokovali zadnje pol sekunde ter dosojeno osebno napako Marka Marinovića nad Juretom Pelkom, ko je bil rezultat 69:69. Z odločitvijo sodnika Saša Pukla se niso strinjali in to nazorno pokazali z nešportnim obnašanjem, ki se je preselilo na hodnike domžalske dvorane. Dogodki, ki v športu nimajo kaj početi. Bili so glasni z besedami, namesto z dejanji na parketu.
Na obeh tekmah so imeli namreč možnost, da preskočijo Domžalčane, ki so jih dobro preučili. Košarkarji bi morali imeti toliko samokritičnosti in ne kriviti Pukla, ki bo sodil na zaključnem turnirju evrolige. Pogledati bi se morali v ogledalo in si naliti čistega vina. Na dveh tekmah so vendarle igrali 80 minut in ne le zadnje pol sekunde.
Nekdaj je pri Olimpiji veljalo pravilo, da so mladi s svojo borbenostjo "metali parket ven", zdaj pa nekateri živijo v oblakih, sanjajo o velikih klubih, se brez prave osnove obnašajo zvezdniško …
Bečirović je kaj kmalu ob prihodu spregovoril, da se bo morala ekipa za prihodnjo sezono pošteno prevetriti, saj ta nima pravega karakterja. Tujci Hristo Nikolov, Halil Kanacević in Marko Marinović niso bili tisti, ki bi v ključnih trenutkih vlekli voz, čeprav bi to kot tujci morali.
In kdo je kriv, da se je vse to zgodilo? Ekipa se je sestavljala lani poleti pod taktirko Aleša Pipana in vodstva kluba. Eni so že odgovarjali … Finance so res okrnjene, a so še bolj pri Heliosu, ki je Olimpiji odčital lekcijo.
Takšne blamaže si Olimpija, ki si želi igrati evropsko zgodbo, preprosto ni smela privoščiti. Če hočeš ponosno stopati po mestu (beri Evropa), moraš biti najprej prvi na vasi (beri Slovenija). Sponzorji tudi ne bodo v nedogled poslušali pesmice, kako bo Olimpija naslednje leto prevzela primat v Sloveniji. Če delaš v klubu, brez katerega slovenske košarke ni in ima največjo veljavo, potem moraš biti samokritičen in prevzeti odgovornost …