Jure Zdovc ima milijon prič, Američana ni več v klubu (video)

Vse od leta 2013 pa do konca preteklega leta je bil Jure Zdovc na čelu turškega Gaziantepa, kjer pa so se odločili za zmanjšanje proračuna. To je bil med drugim razlog, da je slovenski strokovnjak našel novo službo v Grčiji pri AEK. Kaj pomeni košarka v tej državi, je Jure na svoji koži kot igralec (Iraklis, Panionios ) in pozneje tudi kot trener že okusil. Ob koncu preteklega tedna je poskrbel, da se je njegovo ime pojavilo v središču košarkarske pozornosti, potem ko se je burno odzval na neposlušnost košarkarja Tauerana Greena, kar so zabeležile tudi kamere. Predsednik kluba je Zdovca podprl in Američana, ki je bil že nekaj časa na izhodnih vratih, odpustil. Z nekdanjim slovenskim selektorjem smo se med drugim pogovarjali tudi o reprezentanci ter o vzrokih za to, da ga ni več na selektorskem stolčku.

Reakcija, zaradi katere se je znašel v središču pozornosti. Nanj se je na socialnem omrežju spravil nekdanji košarkar Olimpije Kevin Pinkney, a sta Zdovca takratni kapetan zmajev Goran Jagodnik in predstavnik kluba Matevž Zupančič podprla, Američana pa okrcala.

Kako gledate na svoj odziv po nekaj dneh, ko se je vse skupaj že poleglo?
Nisem pričakoval, da se bom tako odzval. Delo trenerja ni lahko, smo pod pritiskom. Da se tako odzoveš, je skupek več stvari, kar pomeni, da te določen košarkar že dalj časa ignorira, te ne spoštuje, ti odgovarja … Na nek način si sprovociran, čeprav se zadržuješ, se skušaš nadzorovati. Vendar eksplodiraš. V tem primeru smo na prvi tekmi izgubili za veliko točk. Čeprav je Olympiacos boljši, mi ni vseeno, da ekipa izgublja s takšno razliko. Moj odziv mi ni v čast in mi ni vseeno. V življenju nisem nikoli udaril soigralca, niti nikogar drugega. Zelo pazim, kaj rečem igralcem. Zahtevam veliko, vendar mislim, da sem zelo mehek trener. Veliko jih je bolj ostrih in agresivnih.

Koliko ste se o tem pogovarjali z vodstvom kluba?
Nimamo se kaj pogovarjati. Kar je bilo, je bilo. Prič imam milijon. Konec koncev so ljudje z menoj vsak dan in vedo, za kaj gre. Takoj so me podprli vključno s predsednikom. Je pa res, da moraš ob takšnih primerih ukrepati prej. Letos je v AEK zelo specifična situacija. Že pred mano so zamenjali veliko igralcev in vsega se je malce preveč nakopičilo. Če se pri igralcu zmotiš, moraš odreagirati. Mi pri Greenu nismo mogli, ker je bilo tega že od prej preveč. Na nek način pa smo vedeli, da bi mogli.

Jure Zdovc v svojih vrstah nima več Taureana Greena. Z Američanom so hoteli do konca sezone potrpeti, čeprav je bilo njegovo obnašanje sporno, vendar so se zdaj odločili, da ga odpustijo.

Kakšen je status Greena?
Green ni več član ekipe. To bi morali narediti že prej, saj bi preprečili takšne situacije. Ker je bilo že vsega preveč, smo se odločili, da potrpimo do konca sezone, ampak se je zgodilo, kar se je.

Kako ste zadovoljni z razmerami v AEK, kamor ste prestopili konec preteklega leta?
To je popolnoma drug svet. Grčija je specifična, kar zadeva šport. Ogromno je zanimanja, pritiskov novinarjev, igralcev … Veliko bolj je intenzivno. Sem pa vedel, kam odhajam, zato ni zame nobeno presenečenje.

Kako to, da ste se odločili za prehod iz Turčije v Grčijo?
Veliko razlogov je bilo. Košarkarski je bil zagotovo ta, da Royal Hali ni imel več takšnih ambicij kot na začetku, zmanjševali so tudi proračun. Drugi razlog je bila družina. V Turčiji sicer nisem nikdar občutil karkoli nevarnega, zdaj na koncu pa je padla bomba. Gaziantep je za zdaj veljal za najvarnejše mesto, kjer živijo vsi skupaj, Kurdi, skrajneži … Družina je bila v Sloveniji, v Grčiji pa smo skupaj. Tu so mi ponudili večletno pogodbo, tam mi je potekla. Vse te stvari so pripeljale do tega, da sem odšel k AEK.

Konec preteklega leta se je usedel na klop AEK, glavno trenersko mesto pri Gaziantepu pa je prepustil dolgoletnemu pomočniku Stefanu Dedasu, ki je delal tudi v slovenski reprezentanci.

Da bi bili s tem bližje očem Olympiacosa in Panathinaikosa, za katera ste v preteklosti že bili v igri? Moja želja je, da se borim v evroligi, ki pa se počasi zapira. Mest ne bo več veliko, zato bo za trenerja zelo težko priti v to tekmovanje. Sem v AEK in se dobro počutim.

Ali se v Grčiji da preskočiti velika Olympiacos in Panathinaikos?
(smeh, op. p.). Težko … Tu se zaletiš v zid. Če je v Turčiji mogoče premagati Anadolu Efes in Fenerbahče na gostovanju, doma pa sploh, je to v Grčiji zaradi raznoraznih stvari zelo težko. Ni pa nemogoče. Vsak ima pravico se boriti in to mentaliteto skušam prenesti na igralce. Je pa težko igralce prepričati, ker tudi oni vedo, da sta to velikana, ki imata vse pokrito in ničesar ne prepuščata naključju.

Potem je še tako, da tisti, ki je prvi v ligi, na koncu osvoji tudi prvenstvo. Ne smejo si privoščiti spodrsljaja, ker je prvo mesto oziroma domač teren zelo velika prednost. Ni veliko primerov, da tisti, ki je prvi, ne bi osvojil prvenstva. Oba kluba sta med najboljšimi klubi v Evropi. Tudi naš predsednik se zaveda, da se ni preprosto zoperstaviti omenjenima kluboma in je zato realen.

Kakšne ambicije imate?
Sam sem zelo ambiciozen, včasih preveč, in morda zaradi tega reagiram, kot ne bi smel. Cilje postavim visoko in jih skušam doseči. Naš cilj je tretje mesto. AEK je v primerjavi z lansko sezono naredil korak naprej. Lani je bil peti, letos smo se uvrstili med štiri najboljše ekipe v Grčiji. Če izgubimo v polfinalu, bomo igrali še tekme za tretje mesto.

"Odločitev glede vodenja reprezentance je bila obojestranska. Niso kazali velike želje ..."

Ali ima AEK ambicije tudi v Evropi?
Letos smo se odločili za Ulebov Eurocup, vendar se lahko marsikaj spremeni, saj še ni konec košarkarskega pingponga v Evropi. Ambicije pa jasno so.

Pri vas smo lahko zaznali še eno trenersko spremembo. Niste namreč več selektor slovenske članske reprezentance, ki ste jo vodili v zadnjih dveh letih. Kako ste se dogovorili z vodilnimi na Košarkarski zvezi Slovenije?
Bilo je obojestransko. Niso kazali velike želje …

Ne glede na to, da je predsednik Matej Erjavec dejal, da ste zanj prvi kandidat?
To je rekel takoj po prvenstvu. Meni je povsem jasno, da si je premislil, da so ga določeni ljudje prepričali, da so šli v drugo smer. To spoštujem in mislim, da je prav. Vendarle moraš delati s sodelavci. Na zvezi so vendarle novi ljudje in se morajo vsi ujeti. Dejansko so se vsi zamenjali. Ti, ki so mene pripeljali, so vsi šli.

Bi bili sicer pripravljeni še naprej voditi našo izbrano vrsto?
Podpisal bi, če bi se dogajalo takrat, kot bi se moglo. Potem je prišel AEK, pri katerem mi sicer niso prepovedali, vendar niso bili ravno navdušeni. Po pravici povedano pa mi tudi ugaja, ker se je v zadnjih dveh letih veliko nabralo. Delati v klubu in še v reprezentanci ni preprosto. Po eni strani mislim, da je pravilno, da si malce odpočijem.

Kakšna druga reprezentanca ne pride v poštev?
Ne, niti pomislil nisem, da bi šel kam drugam.

Verjetno pa še gojite ambicije na reprezentančni ravni …
Vedno, na nek način se navežeš. Vse je povezano.