Junaki ob kakšni drugi priložnosti

"Igrati v takšnem vzdušju polnih Stožic in izgubiti … Oh, težko je. Ta podpora mi ogromno pomeni. Tega ne doživiš kar tako. Prav zato mi je tako težko. Boli. Ta poraz bo res dolgo bolel," je po zmagi Francije z rezultatom 72:62 besede nemočno iskal Boštjan Nachbar, prav gotovo eden najbolj srčnih slovenskih reprezentantov. Dolgo je sanjal o novi priložnosti za boj za tako želeno kolajno z evropskega prvenstva, v zadnjih dveh tednih pa s soigralci lebdel na tlemi in užival v enotni podpori sicer razdvojene Slovenije. "O tem porazu me raje sprašujte po prvenstvu, po nekaj prespanih nočeh. Dve leti sem živel za to tekmo, za to četrtfinalno zmago. A po drugi strani je Francozom treba čestitati. Bili so boljši. Niso nam dovolili razviti naše igre, izkoriščali so našo brezidejno in statično igro v napadu," o napakah, ki so Slovenijo stale bolj enakopravni boj, s katerim bi vendarle upravičili naziv junaki, s katerim so v marketinškem oddelku Košarkarske zveze Slovenije nagovarjali javnost in prehitevali dogodke, razmišlja Nachbar.

Kdor skače, zmaguje

"Kdor ne skače, ni Slovenec," je v skorajda ponarodeli paroli ob začetku živčnega četrtfinalnega obračuna donelo v Stožicah. A skakali so večji del tekme predvsem Francozi, si tako ob nizu zgrešenih metov ustvarjali dodatne priložnosti, gostiteljem preprečevali razvijanje prepoznavnih protinapadov in onemogočali popravne izpite ob slepih nabojih. Prvi met za tri točke so namreč izbranci Božidarja Maljkovića zadeli šele v trinajstem poskusu, le za odtenek bolj natančni pa so bili pri metih s polrazdalje. Ker so tudi visoki igralci ob kosanju z visokimi in čvrstimi Francozi v raketi potegnili krajši konec, je bilo rezultatsko gibanje za slovensko reprezentanco v prvem polčasu še kar ugodno. V uvodnih minutah so namreč Slovenci večkrat vodili in ob polčasu zaostajali le za dve točki (24:26). "Petelini", pri katerih je Tony Parker tokrat upravičil zvezdniški status in pokazal kar nekaj vragolij iz svoje bogate zakladnice (27 točk), so prvič resneje pobegnili na začetku tretje četrtne (36:26 v 24. minuti). Gostitelje sta sicer v igro vrnila Blažič in Lorbek, a prave moči za dokončen lov tokrat Slovenija ni imela.

"Francija ima močno ekipo s številnimi kakovostnimi igralci na parketu in klopi. Mi se na tej ravni z njimi ne moremo primerjati. Imamo mlajše igralce, tudi takšne, ki niso vajeni takšnih tekmovanj. Vseeno smo se borili. Na taktični ravni smo stavili na čvrsto obrambo, a so bili predvsem pod košem preveč razpoloženi," je po tekmi dejal Božidar Maljković, ki je tokrat zaman iskal udarno peterko, obenem pa ni mogel upati, da bo s simultanko tekmo rešil tokrat dobro varovani Goran Dragić. "Goran je naš najboljši igralec. Igrali smo nanj, a morda predolgo vztrajali. To ni kritika, ki bi letela nanj ali na selektorja. Tudi preostali smo bili premalo aktivni," o nemočnem iskanju vlečnega konja razmišlja Nachbar.

Brez kolajne. Kaj pa SP 2014?

"Francoze je težko loviti, ko pobegnejo, predvsem ko grešiš tudi ob čistih metih. Ni šlo. Večji del tekme smo se mučili v napadu, v obrambi pa večkrat dobro stali, a popustili v zadnjih štirih sekundah. To je bila tista razlika, ki Francoze vodi naprej," je po tekmi slabo voljo širil Zoran Dragić in dodal: "Pristop ni bil sporen. Poznali smo tekmeca. Vedeli smo, da se mu lahko postavimo po robu. A v igri smo preveč bezljali, v skoku pa smo jim prepustili pobudo. Poraz boli, a zdaj moramo strniti vrste. Prvenstva še ni konec."

Kljub vidnemu razočaranju pa so vsaj z besedami pozornost naslednji tekmi s Srbijo (četrtek ob 14.30) namenjali tudi njegovi soigralci. Čeprav je zdaj jasno, da je kolajna nedosegljiva, pa mora Slovenija ujeti vsaj sedmo mesto, ki prinaša nastop na svetovnem prvenstvu 2014 v Španiji. "Težko se bo zbrati. A moramo se. Vem, da so tudi Srbi razočarani. Odločala bo želja. Moramo zmagati," trdi Jaka Blažič.