Italijan, ki so mu v Španiji dali ferrarija, navdušen nad Dončićem

Italijanski košarkarski trenerski maček Sergio Scariolo je že več kot 30 let v trenerskem poslu, potem ko je moral igralsko pot zaradi težav z ahilovo tetivo zgodaj končati. Pri 22 letih je zapustil parket in se postavil ob njegov rob ter podpisal prvo profesionalno pogodbo. V karieri je vodil številne klube, največje uspehe pa doživel v Španiji. Najuspešnejši je bil s špansko reprezentanco, s katero je trikrat osvojil zlato medaljo na EuroBasketu ter srebrno in bronasto olimpijsko medaljo v Londonu oziroma Riu. Španija mu je zlezla pod kožo, poročen je z nekdaj odlično špansko reprezentantko Blanco Ares, z družino pa živi na jugu Španije v Marbelli, kjer se izvrstno počuti.

Oče je umrl za rakom, prav v spomin nanj pa je ustanovil fundacijo, ki zbira sredstva za obolele otroke s to boleznijo. Foto: Sportal, R.V. Ali štejete, koliko let že živite v Španiji?
Zdaj sem vstopil v 20. leto. V Španijo, natančneje v Vitorio, sem prišel avgusta 2007. Vmes sem bil zaradi klubske zgodbe še v Rusiji in Italiji, sicer pa moja španska pot vključuje Vitorio, Real Madrid in Malago. Takrat smo se tudi odločili, da bomo imeli hišo v bližnji Marbelli.

Zakaj vam je Španija oziroma natančneje Marbella tako pri srcu?
Rad živim na jugu Španije … Vse mi je všeč. Vreme je super, zelo blizu imamo mednarodno letališče, s hitrim vlakom lahko v Madrid pridemo v vsega dveh urah in pol. Več razlogov je. Tu ni nobene industrije, zrak ni onesnažen, kar je dodaten plus. Najbližja industrija je od 50 do 60 kilometrov stran. Tudi mednarodne šole so prave za razvoj mojih otrok. Mislim, da se ne bom več selil. Morda, če bom dobil kakšno ponudbo za vodenje kluba, vendar vselej z mislijo, da se bom vrnil.

V Marbelli, kjer živite, ste dobili svojo zvezdo na prestižni ulici, kot jo dobivajo slavni ljudje v Holywoodu. Ali ste to nagrado prejeli izključno zaradi košarke?
Eden od razlogov je razumljivo košarka, vendar me tisti, ki je ne spremljajo, kličejo Cesare. To je bilo očetovo ime. Vedo, da sem predsednik fundacije Cesara Scariola, ki sem jo ustanovil pred desetimi leti. Veliko ljudi me tu pozna zaradi tega, ne le zaradi košarke. Kličejo me kar Cesare, čeprav sem Sergio (smeh, op. a.).

Scariolo o tem, ali bi si želel Luko Dončića v španski reprezentanci in ali so ga hoteli prepričati

Vaša fundacija zbira denar za otroke, ki imajo raka?
Tako je. Sredstva uporabimo za finančno pomoč tistim, ki imajo težave. Družine lahko ostanejo v apartmajih, ki so poleg bolnišnic, medtem ko so otroci na terapiji. Prav tako jim pomagamo z ekonomskega vidika pri zdravilih ... Pomagamo jim tudi na psihološki ravni. Odpeljemo jih na športne, kulturne dogodke, kot so velike nogometne, košarkarske tekme, obiščejo lahko muzeje, kino, organiziramo tudi izlete, kot so obisk zabaviščnega parka Portaventura, Euro Disney, Parque Warner v Madridu. Tako se počutijo kot drugi otroci, ki se radi igrajo in imajo svoje sanje. To je naš cilj.

Marko Milić je nanj naredil velik vtis. Foto: Vid Ponikvar Za ustanovitev fundacije ste se odločili po smrti očeta.
Moj oče je pred 18 leti umrl zaradi levkemije. Razmišljal sem o tem, kako bi ohranil spomin nanj. Naša fundacija je zelo dobro poznana v tem delu Španije. Nimamo ambicij, da bi se širili, ampak smo osredotočeni na ta del Španije, ker čutimo, da  tu veliko ljudi potrebuje pomoč.

Ali imate občutek, da ste napol Španec, ker ste že toliko časa v Španiji?
Italijan sem. Odločil sem se, da bom živel tu, in to je dokončna odločitev. Ne vidim razloga, da bi šel nazaj v Italijo. Sem pa Italijan. Moje vrednote so italijanske, boljše pa postajajo prav s tem, da živim v tujini oziroma obiskujem druge države.

Za nas boste vedno naš sosed. S katerimi Slovenci ste delali v karieri? Marko Milić je bil z vami pri Real Madridu …
Z Markom sva imela izjemno dober odnos (smeh, op. a.). Ne spomnim se, da bi z drugimi sodeloval dalj časa.

"Zelo spoštujem Zmaga Sagadina, ki je bil izvrsten trener in oče evropske košarke." Foto: Vid Ponikvar Zakaj ste se zasmejali, ko sem omenil Marka Milića?
Rad ga imam. Iz njega prihaja ogromno pozitivnih stvari, hkrati pa je bil velik garač in tekmovalen košarkar. Zelo prijetna oseba je, povrhu vsega je bil še odličen košarkar. Užival sem v tistem letu, ko sva bila skupaj v Madridu.

Ali je tudi v španski prestolnici veljal za zabavnega fanta, se je kdaj pošalil?
Seveda. Marko je bil fant, ki je znal trdo delati, ob tem pa je v moštvo vnesel lep ekipni duh. Kar nekaj ljudi misli, da ti dve stvari nista združljivi, vendar ni tako. Marko je bil največji garač v ekipi, znal pa se je tudi nasmehniti in pozabavati, ko se je bilo treba. V veliko zadovoljstvo mi je bilo delati z njim.

Marko je znan po tem, da rad dobro je, kar je tudi sam večkrat povedal. Ste morali biti posebej pozorni na to?
Že takrat je imel rad hrano (smeh, op. a.), je pa res prijeten fant.

Ali je še kakšen Slovencev naredil vtis na vas?
Težko je omeniti le enega. Zelo spoštujem Zmaga Sagadina, ki je bil izvrsten trener in oče evropske košarke. Verjamem, da je trenutno zelo dober trener Sašo Filipovski. Ne bi rad navajal imen in delal lestvice. Z igralskega vidika vsi spoštujejo Gorana Dragića in njegovega brata Zorana. Goran je eden izmed najboljših evropskih organizatorjev igre. Seveda pa moram omeniti tudi Luko Dončića. Za Luko je v zvezdah zapisano, da bo postal izvrsten košarkar.

O Luki Dončiću in njegovih lastnostih

Omenili ste Zmaga Sagadina, pri katerem so se kalili mladi košarkarji pred odhodom v najmočnejšo ligo v Evropi ali NBA. Kako ste v tujini gledali na njegovo delo?
Njegova šola je bila ena najboljših v zgodovini Evrope, kar zadeva razvoj mladih košarkarjev. Kar je naredil z Olimpijo, tudi v smislu ekipnega rezultata, je bilo takrat neverjetno. Zelo ga spoštujem in tudi to, kar je dosegel v košarki.

"Vsi v Evropi bi radi imeli Luko v svoji ekipi, vendar smo že od samega začetka vedeli, da so njegova čustva drugačna." Foto: Sportida Kako pa gledate na 18-letnega Luko Dončića? Zakaj mislite, da igra tako dobro? Verjetno ne gre le za talent.
Luka lahko naredi več stvari na terenu. Odlično obvlada žogo, prav tako je odličen podajalec, ima dober pregled in visok košarkarski IQ. Prav tako je dober strelec. Lahko je še boljši, ne glede na to, kako dober je že zdaj. Zna prodirati pod koš, igrati zelo dobro s hrbtom proti košu. Celo bolje, kot je verjetno pokazal do zdaj.

Za organizatorja ima odlično višino. In Luka je pameten. Vidi se, da je na parketu zelo inteligenten. Prav tako se vidi, da je še otrok, zlasti pri čustvenih odzivih. Hvala bogu, da se tako odziva, saj si želimo, da je otrok, ki uživa. Njegova moč je, da uživa v igranju in ne razmišlja o morebitnih zapletih. Rad igra košarko in kaže, kako lepo je, ko greš na parket in ne razmišljaš preveč o tem, kaj je v ozadju. Užitek ga je gledati.

V zadnjih letih se je veliko govorilo o tem, da naj bi si ga želeli tudi v španski reprezentanci. Je bilo sploh kaj pogovorov v tej smeri?
Vsi v Evropi bi radi imeli Luko v svoji ekipi, vendar smo že od samega začetka vedeli, da so njegova čustva drugačna. Hotel je igrati za Slovenijo. Čutil je, da bi rad igral za to ekipo, in to smo morali spoštovati. Nič posebnega nismo naredili v tej smeri. Nismo ga poklicali ali skušali pritiskati nanj. Luka nam je dal to od začetka vedeti in to smo morali sprejeti in spoštovati. Pika.

Kdaj bi bilo primerno, da bi Luka Dončić odšel v NBA, in kje ga vidi čez nekaj let?

Pri Luki pogosto omenjajo ligo NBA. Nekateri menijo, da bi bilo zanj bolje, da gre čim prej tja, spet drugi, da mora še malce počakati. Kako vi gledate na to?
Zanj ne bi bilo slabo, če bi ostal še leto ali dve. Njegovo telo se mora še razviti, dobiti mora več izkušenj, se izboljšati v vseh pogledih, čeprav je že zdaj dober v vsem. Sreča je, da ima priložnost igrati za Real Madrid in nastopati v evroligi, česar ne more praktično nihče od mladostnikov.

To, da nastopa in konča razvoj kot košarkarski igralec, je izvrstna pot za napredek. Ko bo povsem pripravljen na odhod v NBA kot glavni igralec, bi bilo zanj dobro, da gre.

Njegova usoda je NBA. To ni vprašanje. Težko je reči, do katere stopnje bo lahko splezal.

Na letošnjem evropskem prvenstvu bo skupaj s Pauom Gasolom skušal priti še do četrtega naslova evropskih prvakov v zadnjih osmih letih. Foto: Vid Ponikvar Kje ga vidite čez nekaj let?
Resnično ga vidim zelo visoko. Rad ga imam kot igralca. Vprašanje med NBA-trenerji in skavti je, na katerem položaju bo igral, da bo v NBA dominiral. Luka je ekstremno močan in visok organizator igre.

V NBA se bo moral zoperstaviti majhnim ter izjemno atletskim in hitrim košarkarjem, kar bi mu lahko povzročilo nekaj težav. Menim, da bo lahko nadzoroval vse skupaj in postal zelo dober organizator igre v ligi NBA.

Kot veste, je naša država zelo majhna, a je že bila blizu temu, da bi na evropskem prvenstvu osvojila medaljo. Vi pot do nje poznate, saj ste s Španijo osvojili tri evropska prvenstva in dve olimpijski medalji. Ali imate morda kakšen recept?
Ko začneš zmagovati, je igralce lažje pripeljati do tega, da vedo, kaj morajo narediti za zmago. Takrat znajo ostati močni in preskočiti ovire ter se pobrati po težkih porazih. Ena od naših skrivnosti v zadnjih letih je bila, da smo bili potrpežljivi. Svojih moči nismo hoteli kazati že na začetku prvenstva, kar je velika napaka neizkušenih ekip. Verjamejo, da lahko začnejo na vso moč, nato pa ugotovijo, da težko ohranjajo vrhunsko pripravljenosti tri tedne.

Mi ne začnemo najbolje, skrivamo določene stvari in najboljših košarkarjev ne puščamo toliko časa na parketu kot v sklepnih delih. Skrivno orožje hranimo za izločilne boje in takrat želimo imeti spočite nosilce.

Foto: vid ponikvar Kako težko pa je igrati proti najboljšim NBA-igralcem, ki so del ameriške reprezentance?
Fizično so na drugem planetu. Taktično, tehnično in strateško lahko tekmujemo, fizično ne. Na zadnji tekmi, ki smo jo igrali v Riu, smo izgubili za šest točk. S fizičnega in obrambnega vidika smo bili takrat verjetno najmočnejši, vendar so nam vedno pobegnili, ko smo se jim približali. Ponosni smo bili na to, ker se jim v zadnjih letih nobena ekipa ni tako približala, a smo se zavedali, da so boljši.

Na zadnjem evropskem prvenstvu, na katerem ste se s Španijo veselili nove zlate medalje, ste dejali, da ste počaščeni, da lahko vozite ferrarija. Kako je delati z vsemi vrhunskimi španskimi košarkarji?
Lepo je, ko te košarkarji spoštujejo. V košarki je razumljivo veliko takšnih igralcev, ki gledajo le nase in pri katerih je v ospredju njihov ego. Vesel sem, da imam v španski reprezentanci odlične košarkarje. Vsak ima drugačno osebnost, želje, cilje, vendar sem vedno čutil spoštovanje. Vedno sem imel občutek, da košarkarji dajejo prednost ekipnemu uspehu pred lastnim. Ker treniraš le štiri tedne in tekmuješ tri tedne, bi bilo nemogoče karkoli spremeniti.

Boste imeli letos v ekipi velika imena?
Večina najboljših bo igrala.

"Goran Dragić je košarkar z željo po zmagi. Slovenija lahko na evropskem prvenstvu preseneti kot avtsajder." Foto: Grega Valančič/Sportida Razmišljate torej o četrtem evropskem naslovu? 
Neverjetno bi bilo, če bi se to zgodilo. To je uspelo le nekdanji Rusiji in Jugoslaviji. Španija fizično ni tako močna, kot sta ti dve državi, v katerih lahko izbiraš med odličnimi košarkarji, ki so kot ustvarjeni za igranje košarke. V Španiji ni tako. Španija je odlična za nogomet, zato imamo v mlajših selekcijah le nekaj košarkarjev, ki so pravi. Takrat smo srečni.

Bi lahko izluščili favorite na letošnjem evropskem prvenstvu?
Srbija bo ekipa, ki jo bo težko premagati. Na olimpijskih igrah je osvojila drugo mesto. Ekipa je mlada ter na vrhuncu energije in zrelosti. Verjamem, da so vrhunsko moštvo EuroBasketa. Tu je Francija, ki je ekstremno tehnično in fizično nadarjena. Italija, Hrvaška in Črna gora so prav tako močne reprezentance.

Bi v ta krog postavili tudi Slovenijo?
Slovenija bi kot avtsajder lahko dosegla odmevnejši rezultat, saj nanjo veliko ljudi ne bo gledalo kot na eno izmed ekip v najožjem krogu za medalje. Lahko preseneti, saj ima nekaj igralcev z željo po zmagi. Goran Dragić in Luka Dončić sta pravi vodji. Oba lahko vodita celotno ekipo. Morda bo Slovenija presenetila …