Hrvaška krila rastejo, na tribunah še vedno duh Dražena in Tonija

Po nedeljski zmagi proti Sloveniji marsikateri hrvaški košarkar dolgo ni mogel zatisniti očesa, a ne zaradi veseljačenja, saj je bilo vsem po vrsti jasno, da morajo za potrditev uspeha proti sosedom obvezno premagati tudi Čehe. A adrenalin po vselej vročem obračunu, ki se je končal po podaljšku, ni in ni popustil. "Če sem se še tako trudil zaspati in si ob tem dopovedoval, kaj me čaka juri, ni šlo. No, na srečo smo nato vsaj na parketu delovali dovolj sveže za pomembno zmago," je kmalu po tem, ko si je s soigralci z zmago nad Češko zagotovil napredovanje v drugi del evropskega prvenstva, dejal Luka Žorić.

Da je prav zmaga proti Sloveniji Hrvatom pomagala do samozavestne predstave v zadnjem krogu predtekmovanja, pa je po prihodu iz slačilnice ugotavljal prvi strelec in skakalec ob četrti zaporedni zmagi naših južnih sosedov Ante Tomić. "Slovenija je imela na svoji strani občinstvo in v delu tekme tudi sodnike, kar je nekako razumljivo. Ko nato premagaš takšno ekipo, ti zrastejo krila. Na teh krilih bomo poleteli tudi proti Ljubljani in, vsaj upam, nadaljevali v tem ritmu. Bodimo pošteni, v pripravljalnem obdobju smo igrali zelo spremenljivo. Ob visokem porazu proti Španiji v prvem krogu prvenstva so številni dejali, da je to dokončen padec," je dejal Tomić in nemudoma začel razmišljati tudi o nasprotnikih v skupini F, torej o koprskem tercetu Finska, Italija in Grčija. "Tekmeci po meri, vsi po vrsti nevarni, a tudi premagljivi. Z odličnimi Grki smo igrali že v pripravah. Italija preseneča z odlično igro. Finci pa so tako ali tako najlepše presenečenje prvenstva," je proti Stožicam pogledal velikan iz Dubrovnika in v slovensko prestolnico povabil hrvaške navijače.

Hrvati so se lahko že v Celju naslanjali na šestega igralca. Kockasta druščina je narekovala glasen navijaški ritem, pri tem pa skrbela tudi za primerno opravo. Brez navijačev z znamenitimi čepicami vaterpolske reprezentance ni šlo. Številni so oblekli majice nogometnih reprezentantov, ob nekaj navijačih z dresom legendarnega Tonija Kukoča pa je bilo mogoče skoraj na vsakem koraku videti tudi navijače v dresih Dražena Petrovića. Velikana hrvaške in evropske košarke bosta imela kajpak vselej posebno mesto na zvezdniškem nebu, vseeno pa je zanimivo, da na tribunah ni bilo mogoče opaziti navijačev z dresi Ukića, Tomića, Bogdanovića, Šarića … "Zelo zanimivo opažanje. Res je. Tudi to mora biti naš cilj. A da bi ljudje na tekme hodili z našimi dresi, je treba nekaj storiti. Menim, da imamo prav letos najlepšo priložnost. Premagali smo vse črne trenutke, ki so nas spremljali v pripravah. Na prvenstvu smo se otresli vseh frustracij. Igramo dobro košarko. Smo ekipa v pravem pomenu besede. Nismo najbolj nadarjena ekipa. Ne igramo najlepše košarke. Nismo najboljši strelci. Želimo pa pridobiti status najbolj bojevite ekipe. Igramo drug za drugega. Ko ne gre, pač ne gre. Sam to dobro vem, saj nisem v želenem napadanem ritmu. A to ne sme biti izgovor za igro v obrambi. Tam je treba dati 300 odstotkov. Ponosen sem, da sem kapetan te reprezentance," pa pred selitvijo v Ljubljano razmišlja najboljši bobnar med košarkarji Roko Leni Ukić.