Jaka Lopatič

Četrtek,
23. 4. 2015,
12.31

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Goran Jagodnik Union Olimpija Hopsi

Četrtek, 23. 4. 2015, 12.31

8 let, 7 mesecev

Goran Jagodnik: Olimpija je pod drobnogledom

Jaka Lopatič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Najstarejši mož v slovenskem košarkarskem državnem prvenstvu igra v vrstah Olimpije. Čeprav bo kmalu dopolnil 41 let, Goran Jagodnik še naprej brez težav igra z mlajšimi vrstniki.

V začetku marca je Goran Jagodnik okrepil vrste Uniona Olimpije, ki je v zadnjih petih letih vladavino na slovenskih tleh prepustila Krki. V praktično že 41-letnem veteranu so videli izkušnje, ki jih ekipi primanjkuje za boj s Krko.

Na zadnjem derbiju teh dveh ekip je mlajšim kolegom pokazal, kako se je treba boriti za vsako žogo, kar je prvi mož stroke Memi Bečirović pri fantih pogrešal. Jasno je, da se s svojimi leti po hitrosti ne more meriti z mlajšimi košarkarji, ta primanjkljaj pa skuša nadomestiti z drugačnimi prijemi: "Imam več kilometrov kot mladi. Ne igram na hitrost. Bolj igram z glavo in na izkušnje. Iščem ravnotežje in skušam prikriti slabosti. Za zdaj mi je dosti lažje v Olimpiji kot na Polzeli. Tam sem igral od 30 do 35 minut na tekmo. Praktično vse se je vrtelo okoli mene, zato sem bil po tekmah izmučen. Tu je moja vloga, da pomagam. Nisem v prvem planu. Včasih več, včasih manj."

"Morda je to moja zadnja sezona"

Jagodnik ne namerava iti v lov za Veljkom Petranovićem, ki je v Sloveniji igral do 51. leta: "Morda je to moja zadnja sezona, čeprav nikoli ne reci nikoli. Če bi imel možnost, bi najraje ostal v košarki – ali kot igralec ali v kakšni drugi vlogi. Dokazal sem si, da lahko tudi pri 41 letih igram na visoki ravni. Če bo kakšen klub z dobro organizacijo, bi morda še kakšno sezono podaljšal, a mislim, da bo letošnja zadnja," o koncu kariere pravi Jagodnik.

V Olimpijo je prišel iz Hopsov, kjer je igral po več kot 30 minut na tekmo, bil pa je z naskokom najboljši posameznik. Bil je celo povsem v vrhu statističnih stolpcev v slovenskem državnem prvenstvu, saj je v povprečju dosegal po 15,6 točke in 7,4 skoka na tekmo. Kot pravi, je biti del Olimpije nekaj povsem drugega: "To je drugi svet. Košarka je sicer košarka, vendar je pri Olimpiji vse skupaj na bistveno višji ravni. Po drugih klubih igralci tudi študirajo ali delajo, zato se pojavljajo težave, ki jih v večjih klubih ni. V manjših sredinah je vse skupaj bolj prijateljsko. Na treninge prihajajo utrujeni od dela ali vaj, kar posledično vpliva na rezultat in počutje v klubu. Da ne govorim o plačni nedisciplini …"

Dolguje pa mu tudi še Olimpija, za katero igra: "Dogovorjeni smo glede vračila, je pa stvar še odprta. Na papirju imamo napisano. Nekaj sem dobil, na nekaj pa kot vsi še čakam."

Vidi se, da ne bi mogli živeti brez mobitelov

Velika želja je, da bi se z Olimpijo veselil naslova državnega prvaka, vendar ve, da bodo morali s fanti metati parket z igrišča, če bodo hoteli priti do finala in tam preskočiti izkušenejšo Krko, ta ima v svojih vrstah posameznike, ki so že osvajali prvenstva. "Vse je povezano z razmišljanjem. Zagotovo je na zadnjem derbiju v Novem mestu pri fantih veliko vlogo imelo tudi to, da Olimpija že dolgo časa ni premagala Krke na njenem terenu. Ekipa je mlada in variira toplo–hladno. Ne bi rekel, da se ne bi hoteli boriti, vendar je tu vprašanje psihologije. V glavah se jim porajajo raznorazna vprašanja, kaj bo, če bodo naredili napako …"

Jagoda dodaja: "Če greš s takšnim razmišljanjem v tekmo, igraš v krču in nisi sproščen. Do finala je še dolga pot, nato pa ne potrebuješ nobenega dodatnega motiva, če igraš v njem. Pri Olimpiji večina fantov ni nič osvojila, zato čutijo večji pritisk, saj je Olimpija pod drobnogledom. Verjamem, da nas bo strokovni štab dobro pripravil."

V Ljubljani ima okoli sebe tudi 20 ali več let mlajše košarkarje in opaža medgeneracijsko razliko. Ko je bil on toliko star, je počel povsem drugačne stvari. "Ko smo bili mi toliko stari, mobilnih telefonov sploh ni bilo oziroma so se komaj začeli pojavljati. Vidi se, da ne bi mogli živeti brez njih, čeprav smo tudi mi starejši padli v ta svet. Prioritete so drugačne kot nekoč. A to ne pomeni, da se ne trenira. Pri Olimpiji vsak trenira. Drugače je v manjših klubih. Nekdaj so bili tudi Zlatorog, Hopsi … odskočna deska za tujino, zdaj ne več. V manjših klubih smo bili tudi solidno plačani in smo se lahko stoodstotno posvečali košarki. Zdaj je drugače. Klubi so na pol amaterski," je Jagodnik primerjal starejši in mlajši rod.